Delo v šoli se je odvijalo v skrajno neprimernih prostorih, učencev je bilo 750, pouk je potekal celo v treh izmenah. Starši so na roditeljskih sestankih čedalje glasneje opozarjali na zastarelost šole in potrebo po novi šoli, za kar je imela občinska oblast premalo posluha. Končno so stekli uspešni pogovori o nujni gradnji nove šole na Prevaljah.
Med vodilnimi v gradbenem odboru je bil ravnatelj Leopold Suhodolčan. Naročeni so bili načrti za novo šolo, določili so lokacijo na prostoru med glavno cesto od Pečija proti Fari. Tam naj bi stale tri zgradbe: šola, telovadnica in vrtec. Gradisovi delavci so leta 1961 ogradili zemljišče, na katerem naj bi stala nova šola. Začela se je težko pričakovana gradnja šole. Ravnatelj Leopold Suhodolčan je zapisal v kroniko: »Ogradili smo zemljišče, kjer bo stala nova šola. Učenci so dobili sendviče, malinovec; veselo je bilo.«
V šolskem letu 1962/1963 so šole zaposlile prve svetovalne delavce, šolske psihologe in socialne delavce, kasneje pa še pedagoge in logopede. Delo šolske svetovalne službe je potekalo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, Centrom za socialno delo, krajevno skupnostjo in občino. Šolska svetovalna služba je reševala vedenjsko problematiko, urejala pomoč socialno šibkim učencem (regresiranje prehrane, šola v naravi) in nudila pomoč razrednikom, učiteljem, staršem in vodstvu šole. V Osnovni šoli Prevalje so bili skozi leta zaposleni naslednji svetovalni delavci: Darja Prelogar, Urška Petrič, Valentina Pisar, Andreja Tinta, Urška Koletnik (nadomeščala), mag. Zlatko Triller, psiholog, in Mateja Pečnik, univerzitetna diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije.
Nova šola na Prevaljah
Prevalje, 22.decembra 1963,tu so danes odprli sodobno opremljeno osnovnošolo,ki je skupaj z opremo stala 230 milijonov din. Šola ima 13 velikih učilnic ter posebne učilnice za risanje, fiziko, kemijo, biologijo ter pevsko sobo, dva prostora za gospodinjski pouk, dve tehnični delavnic; temnico: za foto in kino krožek, knjižnico in šolsko kuhinjo. Šola je dobila ime po domačinu Franju Golobu, partizanu umetniku, ki so ga Nemci ustrelili kot talca.
Delo, 24.12. 1963,štev. 350
Dne 22. decembra 1963 so novo šolo slovesno odprli, dogodka se je ob učencih, učiteljih in krajanih udeležil republiški sekretar Boris Lipužič. Ravnatelj Leopold Suhodolčan je ob odprtju šole dejal: »Stojimo pred stavbo, ki je rasla 40 let.«
Suhodolčan je poskrbel za likovno opremo šole. Na visokem stopnišču je čudovita freska slikarja Jožeta Vidica Prevaljska storija z zgodovino Prevalj, poskrbel je za pravo malo galerijo najpomembnejših slovenskih lik.ovnih del. Šolo so poimenovali po slikarju in restavratorju Franju Golobu, prevaljskem rojaku, ki pa žal vsega svojega slikarskega talenta ni mogel razviti zaradi prezgodnje smrti leta 1941, saj je padel kot prvi talec umetnik v Domžalah. V svojih delih Mau črez izaro je z velikim umetniškim darom upodabljal rodno Koroško. Pobudo za imenovanje šole po slikarju Franju Golobu je dala Marija Suhodolčan, ki so ji bile Prevalje rojstni kraj. Primanjkovalo je predmetnih učiteljev; razpisali so štipendije, sčasoma se je položaj učiteljstva začel urejati (plače, stanovanja). Pouk je postajal kakovostnejši, objektivne razmere so se zelo izboljšale, šola je kot ena redkih podeželskih šol dosegala zelo dober učni uspeh (84,2 %). Ugotovitve na pedagoških konferencah so bile: treba je izboljšati učni uspeh, organizacijo dodatne pomoči in laboratorijsko delo ter uvesti svobodne aktivnosti. Učitelji so kmalu ugotovili, da nova šola ne ustreza sodobnemu kabinetnemu pouku, manjkali so kabineti za fiziko, kemijo, gospodinjstvo in tehnični pouk.
V šolskem letu 1963/1964 je bil prvič poskusno uveden dopolnilni pouk od 6. do 8. razreda, a učenci se ga niso radi udeleževali. V dopolnilni pouk je bilo vključenih 270 učencev, redno je prihajalo 24 učencev, občasno 61, od teh je 47 učencev izdelalo razred s pozitivnim uspehom. Analiza učnega uspeha je pokazala, da se je v novi šoli učni uspeh skupaj s podružnicami izboljšal v primerjavi s prejšnjimi leti.
V šolskem letu 1962/1963 je bilo na Prevaljah s podružnicami Holmec, Leše, Šentanel 772 učencev v 20 oddelkih, poučevalo je 21 učiteljev.
V šolskem letu 1963/1964 je brez nezadostne ocene izdelalo razred 76,5 odstotka učencev in napredovalo v višji razred 84,2 odstotka učencev; obisk je bil 96,3-odstoten, vseh učencev je bilo 770, v 21 oddelkih, poučevalo je 24 učiteljev.
V šolskem letu 1964/1965 je brez nezadostne ocene razred izdelalo 74,7 odstotka učencev, učni uspeh je bil 81,8-odstoten; vseh učencev je bilo 789 v 24 oddelkih, poučevalo je 26učiteljev; obisk je bil 95,9-odstoten.
V šolskem letu 1966/1967 je bilo 748 učencev v 24 oddelkih, učni uspeh je bil 84-odstoten, šolski obisk je bil 97,1-odstoten, srednja ocena je bila 3,5.
V šolskem letu 1967/1968 je bilo 751 učencev v 24 oddelkih, poučevalo je 33 učiteljev; učni uspeh je bil 83,9-odstoten, šolski obisk je bil 96,4-odstoten, srednja ocena je bila 3,4.
V šolskem letu 1968/1969je bilo 750 učencev; učni uspeh je bil 93-odstoten.
