V širšo politično areno je Fran Roblek stopil leta 1907, in sicer kot član jeseni 1906 na slovenskem Spodnjem Štajerskem ustanovljene Narode stranke, ki so jo ustanovili štajerski liberalci, vodil pa jo je dr. Vekoslav Kukovec.
Glavno vodilo stranke je bilo krepitev narodnosti, kot njihovo najvišje načelo. Zahtevali so Zedinjeno Slovenijo, v kateri bi bili združeni vsi Slovenci. Ustanovno zborovanje so imeli v mali dvorani celjskega narodnega doma. Na prvi seji glavnega odbora stranke januarja 1907 je bil za enega od dveh podpredsednikov stranke izvoljen Josip Širca iz Žalca.
Na volitvah maja 1907 je bil Fran Roblek, kot njen predstavnik, izvoljen za državnozborskega poslanca v dunajski parlament, kamor so ga izvolili volivci volilnega okrožja Celje – Vransko.
Državni zbor je bil dvodomni parlament avstrijskega cesarstva (1861–1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (1867–1918). Sestavljala sta ga dva domova: gosposka in poslanska zbornica. V gosposko zbornico je cesar neposredno imenoval predstavnike visokega plemstva, nekatere cerkvene dostojanstvenike in posameznike, posebno zaslužne za državo (taka sta bila na primer jezikoslovec in slavist Fran Miklošič ter politik Oto Detela), medtem ko so bili poslanci izvoljeni. Do leta 1873 so jih volili v deželnih zborih, pozneje pa neposredno. Volilna pravica je bila vseskozi omejena na moške, sprva so lahko volili moški, ki so presegli gmotni cenzus (plačanega davka), leta 1907 pa je bila uvedena splošna volilna pravica.
Leta 1907 je bila uveljavljena tretja velika državnozborska volilna reforma. Z novim volilnim redom je avstrijski del monarhije dobil poslansko zbornico, ki je bila sestavljena na podlagi splošne, tajne in direktne volilne pravice. Volilno pravico so imeli le polnoletni moški državljani.
Ena izmed pomembnih značilnosti volilne reforme je bilo oblikovanje »narodnostnih« mandatov, saj so volilne okraje oblikovali po tem ključu. Štajerska je tako imela skupno 30 poslanskih mandatov, 23 nemških in sedem slovenskih.
Od sedmih slovenskih mandatov si je leta 1907 pet mandatov priborila Slovenska kmečka zveza, le dva mandata pa sta pripadla Narodni stranki, katere kandidat je bil Fran Roblek. Na volitvah je Roblek prejel 55 % vseh oddanih glasov, protikandidat Slovenske kmečke zveze Povalej pa 35 % glasov.
Na Dunaju se je odločno zavzemal za narodnostne pravice pri naših sodiščih, za gospodarske in kulturne potrebe svojega volilnega okrožja, Spodnje Savinjske doline in celotne slovenske Štajerske in to prek interpelacij na predsednika vlade in pristojna ministrstva.
Velike zasluge pa si je pridobil Fran Roblek za obstoj savinjskega hmeljarstva, ko je kot državnozborski poslanec v dunajskem parlamentu preprečil sprejem »provenijenčnega zakona «, kakor so si ga zamislili češki hmeljarji, s katerim so hoteli zadati savinjskemu hmeljarstvu smrtni udarec. Zakon je predvideval označevanje hmelja, kjer se je ta pridelal. Tedaj se je savinjski hmelj prodajal na svetovni trg pod češkim imenom. Menili so, da bi s sprejetjem spornega zakona bili savinjski hmeljarji oškodovani, saj kupci ne bi vprašali, kako dober je hmelj, ampak od kod je. Šele z ustanovitvijo Oznamkovalnice za hmelj in pridobitvijo blagovne znamke za hmelj “Južnoštajersko-Savinjska dolina« so problem provenience odpravili.
Prav tako je tudi po zaslugi Frana Robleka ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju leta 1909 ustreglo prošnji Hmeljarskega društva v Žalcu in imenovalo univ. prof. botanike Julija Olsehowyja za svetovalca savinjskega hmeljarstva. Za razvoj našega hmeljarstva je bilo to pomembno, saj so savinjski hmeljarji z njim dobili svojega odločnega zagovornika.
Ponovno se je Roblek spustil v volilni boj junija 1911 v istem volilnem okrožju. Izid volitev je bil zdaj drugačen. Za poslanca je bil izvoljen dr. Anton Korošec, ki je tokrat kandidiral v tradicionalno liberalni Spodnji Savinjski dolini.Slovenska kmečka zveza je na državnozborskih volitvah leta 1911 dobila vseh sedem slovenskih mandatov v dunajskem parlamentu in si tako zagotovila politično prevlado na Spodnjem Štajerskem.
Na občinski seji 15. junija 1911 so Franu Robleku podelili naziv častnega občana trga Žalec za gospodarske zasluge, ki si jih je pridobil kot občinski odbornik, zlasti pa za uspešno zastopanje narodnih in gospodarskih interesov volivcev Savinjske doline v dunajskem parlamentu v letih 1907–1911.
