Ludvik Vrečič danes

Vrečič predstavlja danes največjo avtoriteto med prekmurskimi slikarji v 20. stoletju, saj je veliki meri zapolnil praznino v ustvarjalnosti Prekmurja. Je tudi prvi oznanjevalec modernističnih tokov med prekmurskimi slikarji 20. stoletja, občudovanja vredna pa je njegova goreča želja, da postane slikar, umetnik, navkljub težkemu materialnemu stanju v času svetovne ekonomske krize in negotovih družbeno političnih razmer v prvi polovici 20. stoletja. Njegova prizadevanja po oblikovanju osebnega likovnega izraza, ki temeljijo na ekspresivnem občutju domače krajine in izrazni moči barve, posebej v njegovih portretih, so naletela na izredno pozitivne odmeve tudi med sodobnimi prekmurskimi slikarji.
Leta 2010, ko je minilo 110 let od rojstva Ludvika Vrečiča, je bil v Skakovcih, v njegovi rojstni vasi odkrit tudi slikarjev doprsni kip, ki ga je izdelala akademska kiparka Irena Čuk. Spominsko obeležje, doprsni kip Ludvika Vrečiča, ki se nahaja čez cesto od kapele v Skakovcih, tako odraža spoštljiv odnos do Vrečiča, ki je na svojstven, umetniško ustvarjalen način zaznamoval svoj rojstni kraj in pokrajino.


Literatura:
Gabršek Prosenc, M. (2000). Ludvik Vrečič 1900–1945. Murska Sobota: Pomurska založba (zbirka Monumenta Pannonica).
Sagadin, V. (1966). Prekmurska likovna četverica – Ludvik Vrečič. V. F. Zadravec. Panonski zbornik (str. 256-261). Murska Sobota: Pomurska založba.
Inhof, R. (1997). Prekmursko slikarstvo 20. stoletja. V J. Balažic in B. Kerman. Katalog stalne razstave. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, str. 308–312;
Obal, F. (2001). Ludvik Vrečič. Evangeličanski koledar, str. 150-160.