V letu 2015 mineva 115 let od rojstva (10. april 1900) in 70 let od smrti (4. julij 1945) prvega prekmurskega akademsko šolanega slikarja, ki je s svojimi deli edini kakovostno zapolnil likovno vrzel prve polovice dvajsetega stoletja, pa čeprav večino časa fizično ni bil prisoten v domači pokrajini.
Ludvik Vrečič spada med t. i. prekmursko likovno četverico, ki jo poleg njega kot najstarejšega v generaciji prekmurskih akademskih ustvarjalcev sestavljata še slikarja Karel Jakob (1908-1981) in Lajči Pandur (1913-1973) ter kipar Franc Kühar (1916-1945). Prav Vrečič je bil kot edini izmed četverice večino časa fizično odmaknjen od rodne domovine, saj je precej časa preživel v Budimpešti, poleg tega je veliko potoval, toda vedno znova se je rad vračal v rodne Skakovce, kjer je odkrival nešteto na videz nepomembnih, za ljubeče in občutljivo srce pa tako dragocenih stvari, ki jim je na svojih slikah vdihnil življenje umetnine. Prav v domačem okolju je namreč našel motive za svoja dela, tako za pokrajino kot portret, ki sta bila tudi sicer njegova poglavitna motiva v likovnem ustvarjanju.
Literatura:
Sagadin, V. (1966). Prekmurska likovna četverica – Ludvik Vrečič. V. F. Zadravec. Panonski zbornik (str. 256-261). Murska Sobota: Pomurska založba.
Sever, S. (2010). Ob 110. obletnici rojstva prvega prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča iz Skakovec. V: Ludvik Vrečič: 1900-1945. Prvi prekmurski akademski slikar. Cankova: Občina; Bodonci: Evangeličanska cerkvena občina, str. 3-5.
