Pogled proti Streliški ulici. Od leta 1888 do 1891 se je Cankar redno prehranjeval v Ljudski kuhinji.
Ljudska kuhinja v Ljubljani je svoja vrata odprla leta 1877. Sprva je oskrbovala le mestne reveže, pozneje pa se je na pobudo duhovnika, pisatelja in dobrotnika ljubljanskega dijaštva Luka Jerana (1818–1896) preimenovala v Dijaško in ljudsko kuhinjo. Kuhinjo je finančno podpirala Kranjska hranilnica, ki je dala ob ustanovitvi brezplačno na razpolago prostor nasproti strelišča na današnji Streliški ulici, v času ljubljanskega potresa 1895 pa je Ljudski kuhinji namenila številne denarne prispevke. Vsak dan so v Ljudski kuhinji revnim in delavcem razdelili okoli 300 kosil in večerij, ubožcem in nekaterim dijakom pa so hrano delili tudi brezplačno. Kosilo ob delavnikih je bilo sestavljeno iz zakuhane juhe, kuhanega govejega mesa in času primerne prikuhe. Ob praznikih so pripravili še pečenko in močnato jed, medtem ko so ob slovesnih prilikah pripravili brezplačno kosilo, kar so radi označili kot »patriotično dejanje«.
T. Žigona, 2012
Dober poznavalec Cankarja in razmer, ki so vladale v času njegovega življenja, Franc Dobrovoljc pove, da je bil Cankar posteljaš …
Tako so označevali takrat dijake, ki so imeli pri dijaških gospodinjah najeto samo posteljo brez hrane, ki so si jo morali poskrbeti sami pri raznih »dobrotnikih« ali pa v cenenih dijaških menzah. Takrat je bila v Ljubljani znana »dijaška miza« v ljudski kuhinji pod Gradom. Dijaki so si tu poceni kupovali tako imenovane »marke«, s katerimi so prejemali hrano, ali pa so jo dobivali zastonj, posebno revnejši. Po priporočilu nekaterih uglednih Vrhničanov je tudi Cankar prejemal te »marke« brezplačno.
F. Dobrovoljc, 1965
