Sredina 19. stoletja velja na Slovenskem za čas preporoda. Odnosi med nemško in slovensko govorečimi prebivalci Spodnje Štajerske so se zaostrili, saj večina poskusov slovenskih poslancev v štajerskem deželnem parlamentu, da bi dosegli kakršenkoli vidni uspeh pri doseganju svojih narodnih interesov, ni obrodila sadov.
Med Slovenci je tako zaživela zamisel o Zedinjeni Sloveniji kot posebni kronski deželi habsburške monarhije, v kateri bi se združili Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Goriške in Istre. Ker bi se po tem programu Spodnja Štajerska s precejšnjim številom nemškega prebivalstva odcepila, so mu zelo nasprotovali ostali štajerski poslanci. Nasprotja med obema narodoma so postajala vedno večja, nacionalni spopadi pa vse hujši.
Z Bachovim absolutizmom 1851 so bile politične želje Slovencev zatrte, narodno buditeljstvo pa se je krepilo zlasti na kulturnem področju. Ko je 4. septembra 1859 škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije v Maribor, so bili ustvarjeni novi pogoji za razvoj slovenstva.
Po zaslugi duhovnikov, učiteljev in slovensko usmerjenih kmetov je bil Limbuš v 19. in začetku 20. stoletja sorazmerno visoko naklonjen slovenstvu in slovenščini. Med narodno zavednimi župniki so npr. bili Fran oz. Franc Cvetko (župnik v Limbušu od 1822 do 1843), Anton Lah (župnik v Limbušu v letih 1843-1861), Lavrencij Herg (v Limbušu 1861-1880), ki je del kronike in Oznanilnik iz leta 1875 že pisal v slovenščini, Jožef Flek (v Limbušu 1881-1886), nato pa še Anton Kocuvan (župnik v Limbušu 1887-1912) ter Andrej Bračič (v Limbušu 1912-1949).
Slovensko pripadnost je izkazovala tudi limbuška šola. Za to je bil zaslužen domačin, šolski nadzornik dr. Franc Robič, ki si je prizadeval za nastavitev narodno zavednih učiteljev. Že leta 1869 je bil v šoli uveden pouk slovenskega jezika, leta 1870 pa so na šoli uvedli slovenske čitanke brez nemških besedil.
Literatura:
Šauperl, F. (2012). Anton Lah in Družba za branje slovenskih bukvic v Lembahi 1847. Limbuš: Župnijski urad.
Limbuš in Pekre v ogledalu časa. (2009). Maribor: Slomškova družba.
