Leta 1847 je Anton Lah v Limbušu ustanovil Družbo slovenskega branja v – Lembahi, bolj znano kot Družbo za branje slovenskih bukvic in s tem postavil začetke kasnejšega ljudskega knjižničarstva. Lahov namen je bil približati branje ljudem v domačem, slovenskem jeziku ter med njimi krepiti narodno zavest. Njegova knjižnica ni bila zgolj čitalnica, ampak je omogočala izposojo gradiva na dom. V ta namen je sestavil posebna pravila oz. regelce.
Čeprav so se ljudske knjižnice v polni meri razširile šele v 20. stoletju, je njihov zametek zgodnejši. Že leta 1845 je jezikoslovec Oroslav Caf v Kmetijskih in rokodelskih novicah duhovnike pozval, “da napravijo v svojih farah bravnice, to je družbe za bukve brati, gder vsaki ob letu nekeliko vloži, da se vse bukve, kar jih je slovenskih, pokupijo ino po fari berejo.” Kot je menil Caf, so bili ravno duhovniki ključni pri podpiranju in širjenju slovenščine in s tem slovenskih knjig. Ker je bil v tistem času kaplan v Framu, so takšno bravnico v njegovi župniji že ustanovili in v ta namen osnovali zbirko slovenskih knjig.
Oroslavu Cafu je leta 1847 sledil Anton Lah, ko je v Limbušu, kjer je bil župnik, ustanovil bralno društvo, poimenovano Družba slovenskega branja v – Lembahi oz. Družba za branje slovenskih bukvic. Zanjo je postavil pravila delovanja, t. i. regelce, v katerih je med drugim določil, da bodo kupovali le slovenske knjige, da so lahko člani le limbuški farani, da mora tisti, ki knjigo poškoduje ali uniči, škodo poravnati iz lastnih sredstev, da je izposoja “neprenosljiva”, torej da izposojene knjige ni dovoljeno posojati naprej, da se naredi popis izposojenega gradiva ipd. Lah je vodil sezname kupljenih knjig ter sezname denarnih prispevkov, ki so bili namenjeni nakupu knjižnega gradiva. Limbuška “knjižnica” tako velja za pionirko tovrstnih društev na slovenskem Štajerskem, s čimer je njen kulturnozgodovinski in narodno-identitetni pomen neprecenljiv.
Literatura:
Caf, O. (1845, 15. januar). Pozdravec vsem Slovencom. Kmetijske in rokodelske novice, 3, str. 10-11.
Glaser, J. (1928). Anton Lah in njegova “Družba slovenskega branja v – Lembahi”. Časopis za zgodovino in narodopisje, 23 (1-2), 53-64.
Šauperl, F. (2012). Anton Lah in Družba za branje slovenskih bukvic v Lembahi 1847. Limbuš: Župnijski urad.
