Razstavo o zgodovinskem razvoju slovenske glasbe je sestavil muzikolog in umetnostni zgodovinar prof. dr. Josip Mantuani. V Slovanski knjižnici, enoti Mestne knjižnice Ljubljana, hranimo en izvod kataloga te razstave v tipkopisu. Razstava je obiskovalce popeljala od začetkov slovenske glasbe pred tisoč leti do njenega razvijanja v protestantski in protireformacijski dobi vse do leta 1848 v dobo čitalnic in ustanovitve Glasbene matice 1872 ter dalje preko dobe Novih Akordov do tedaj najmodernejše glasbe. Razstava je bila opremljena s številnimi statističnimi seznami slovenskih glasbenih šol, slovenskih orglarskih mojstrov, izdelovalcev raznih drugih instrumentov in zvonolivarjev.
Odprtja glasbene razstave so se med drugimi udeležili pomočnik prosvetnega ministra iz Beograda Dragan Djordjević, načelnik banske uprave dr. Vončina, ki je zastopal bana, mestni župan dr. Dinko Puc, rektor dr. Šerko, vsi v Ljubljani delujoči konzuli, en poslanec poljskega sejma, ki je prispel kot predsednik Vseslovanske pevske zveze iz Poznana, predsednik “Česke obce pevecke” Jerabek, predsednik Južnoslovenskega pevačkega saveza univ. prof. dr. Viktor Novak z vsem predsedstvom zveze, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, zastopnik prosvetne uprave inšpektor dr. Kotnik, predsednik Odvetniške zbornice dr. Žirovnik, podpredsednik Jugoslov.-češkoslovaške lige dr. Egon Stare z odborniki nadsv. Govekarjem, prof. dr. Burianom in prof. Vavpotičem, starosta skladateljev p. Hugolin Sattner in mnogi drugi naši glasbeniki, med njimi Oskar Dev iz Maribora. Častno zastopani so bili tudi glasbeni kritiki: Kosta Manojlovič in Milivoje Milojevič iz Beograda ter Žiga Hirschler iz Zagreba. Številni so bili drugi kulturni delavci. Razstavni prostor je bil častno zaseden z odličnim občinstvom iz vseh družbenih krogov.
Goste je pozdravil predsednik Glasbene matice senator dr. Vladimir Ravnihar z nagovorom, v katerem je med drugim izjavil: »Ta razstava nazorno dokazuje, da se je nam Slovencem posrečilo, izviti se iz tujih spon ter ustvariti nekaj samolastnega in samoraslega, slovenski in s tem slovanski duši in čudi prikrojenega. Zato nam ta razstava zaznamuje odločno smer naše poti v bodočnosti.«
Pomočnik prosvetnega ministra Dragan Djordjević je v svojem govoru poudaril, kakšno vlogo je imela pesem v preteklosti vseh Jugoslovanov in je v imenu prosvetnega ministra izrekel priznanje in hvalo Glasbeni matici, ki je priredila razstavo. Ko je predstavnik ministra za izobraževanje Djordjević odprl razstavo, je spregovoril še njen avtor dr. Josip Mantuani, ki je z jedrnatimi stavki orisal njen zgodovinski pomen in njene poglavitne zanimivosti. Nato je povabil navzoče k podrobnemu ogledu, pri katerem je bil na voljo s svojimi strokovnimi pojasnili.
Razstava je bila glede na zapisane ocene obsežno in okusno aranžirana: povedala je več kot cela knjiga o slovenski glasbeni preteklosti. Predstavljene so bile vse panoge glasbenega življenja, na posebnih tabelah pa je bila opisana glasbena zgodovina od prvih sledov v 5. stoletju do najnovejšega časa. Posebna znamenitost razstave so bili portreti vseh naših glasbenikov, ki jih je narisal znani slikar in skladatelj prof. Saša Šantel. Ti portreti so izšli v posebnem albumu. Soglasna sodba vseh, ki so videli to razstavo, je; priznanje in polno zadoščenje!
Velik del razstave so zavzemale skladbe slovenskih skladateljev, tiskane in v rokopisih. Znamenitost razstave so bile najredkejše po več sto let stare glasbene knjige, med njimi prva izdaja Gallusa iz leta 1587, Trubarjeva pesmarica in mnoge krasne stare koralne knjige. Poseben oddelek razstave je posvečen slovenski narodni pesmi. Prikazana je bila tudi zbirka starih glasbil domačih mojstrov, v njej so se našle: dvesto petdeset let stare prenosne orgle, ki so stale nekoč v cerkvi v Grobljah pri Domžalah in potem postale last g. Sadnikarja; zanimiva »glas harmonika«, neke vrste klavir, ki je imela namesto strun steklene šipe, pa razna preprosta kmečka godala. Razstavljene so tudi številne nagrade Glasbene matice in slovenskih glasbenikov.
Glasbeno razstavo so odprli ob 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Glasbena matica je vljudno prosila predstavnike oblasti, kulturnih društev in javnosti sploh, da pridejo točno ob 11. pred glavni vhod v veliko dvorano Narodne galerije. Razstava je bila za splošno javnost odprta v soboto od 14. do 17. ure in nato vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure do 31. maja 1932.
Večerni koncert
Isti dan zvečer se je v Unionski dvorani odvil simfonični in zborovsko-instrumentalni koncert Glasbene matice. Zanj je v mestu veliko zanimanje, spored pa je vključeval le skladbe domačih avtorjev. Dirigiral je ravnatelj Mirko Polič, razen Simfonije v enem stavku, ki jo je vodil njen avtor L. M. Škerjanc.
Spored glasbenega festivalnega koncerta: M. Bravničar: Slavicus hymnus. svečana predigra; L. M. Škerjanc: Simfonija v enem stavku, dirigira avtor sam; S. Premrl: Iz cikla Sionskih pesmi 2., 6. in 7. spev, pela je sopranistka Zlata Gjungjenac-Gavella s spremljevanjem orkestra; M. Bravničar: Slovenska plesna burleska; Slavko Osterc: Dva stavka iz suite; M. Kogoj: Chopiniana iz suite Če se pleše; L. M. Škerjanc: Slovenska uvertura. Po odmoru: E. Adamič: Dve legendi za ženski zbor s spremljevanjem orkestra; A. Lajovic: Psalm 41. in 42. za tenor-solo, ki ga je zapel g. Josip Gostič.
Orkester so sestavljali člani opernega orkestra, pomnoženega s člani orkestralnega društva in konservatoristi. Mešani zbor je bil zbor Glasbene Matice ljubljanske. Koncert je dirigiral (razen Škerjančevih del) ravnatelj opere g. Mirko Polič. Ta koncert je veljal kot slavnostni koncert ob 60-letnici Glasbene matice, obenem pa tudi kot glavni festivalni koncert. Deli Slavicus hymnus in Slovenska uvertura sta bili nagrajeni z nagrado Filharmonične družbe.
