Dopoldne je bila v frančiškanski cerkvi slovesna maša. Sodelovali so frančiškanski pevski zbor in člani opernega orkestra pod vodstvom Hugolina Sattnerja. Pri maši so izvajali dela članov Glasbene matice: patra Hugolina Sattnerja (trije prvi deli njegove Missa seraphica), Stanka Premrla (del »Missa s. Josephi«), obe z orglami in orkestrom, Foersterjeva Graduale in Seqenca ter dr. Kimovčev Ofertorij.
Že pred mašo v frančiškanski cerkvi se je ob devetih dopoldne v Hubadovi pevski dvorani začel Kongres »Južnoslovenskega pevačkega saveza«, ki so se ga udeležili delegati včlanjenih društev iz vse države z upravo tega društva na čelu, ki je bila polnoštevilno prisotna v Ljubljani. Kongres je s svojo navzočnostjo počastilo predsedstvo »Pevecke Obec Češkoslovenske« (po slov.: Češkoslovaške pevske župe ali občine).
Koncert ljubljanskih srednjih šol so izvedli ob 10. dopoldne v opernem gledališču. Spored je bil naslednji: Adamič – Zabučale gore; Ocvirk – Kolo; Mokranjac – Pesme sa Kosova (II. rukovet). Pel je mešani zbor državne klasične gimnazije. II. Vilhar-Kalski – Trozvezna; Premrl – Ljubim te slovenska govorica (dekliški zbor ženske učit. šole pri Uršulinkah); Sattner – Dedek Krim; Zajc – Ružica i slavulj (dekliški zbor mestne žen. realn. gimnazije). IV. Ipavec – Serenada; Adamič – Na gradu (Iz suite Ljubljanski akvareli). Igral godalni orkester drž. moške učit šole. V: Premrl – Slovanska pesem; Fleišman – Triglav (pel mešani zbor II. dež. realn. gimnazije); VI: Špoljar – Izvor voda; Sattner – Tiho je legel mrak (dekliški zbor drž. žen. učit šole); VII.: Kramolc Ted – Ej Vigred; Kimovec – Polž se je pa ženit šel (mešani zbor III. drž. realne gimn.); VIII: Aljaž – Na bregu; Vodopivec – Ob večerni uri (moški zbor drž. moške učit. šole). IX.: Mokranjac – IV. Rukovet; Adamič – Mlad junak. Državna himna (mešani zbor žen. in mošk. drž. učiteljišča).
Ob pol dvanajstih se je vršil v Filharmonični dvorani Gallusov koncert. Izvedla sta ga pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Predstavili so deset Gallusovih madrigalov. Koncert je trajal eno uro. S tem dogodkom so želeli še posebej proslaviti slovensko glasbo. Gallusa so dojemali kot najvišji vrh, ki ga je dosegel slovenski glasbeni duh. Za prepis teh skladb so poskrbeli Josip Mantuani, Matej Hubad in Mirko Polič. Kritik Franc Kimovec je v Slovencu dne 20. maja zapisal, da je Gallusov koncert med vsemi številnimi prireditvami obiskovalcem nudil najvišji in najplemenitejši užitek.
Popoldne ob 15. uri je bil na Kongresnem trgu koncert pevskih zborov: češkega »Hlahola«, hrvaškega »Lisinskega« in našega Učiteljskega pevskega zbora. To je bil koncert slovanske pesmi. V časopisih so objavili obvestilo, da bodo ob pol dveh izpraznili Kongresni trg in park Zvezdo. Koncert je trajal nad dve uri. Cene sedišč so znašale od 10 do 25 din, stojišča po 5 dinarjev. Za ohranjanje reda so skrbeli ljubljanski gasilci. Obisk prireditve je bil številčen (»občinstva je bilo vse črno«). Emil Adamič je v Slovenskem narodu ocenil to prireditev: »Koncert je burno pozdravljeno otvorilo čehoslovaško pevsko društvo “Hlahol” iz Prage pod vodstvom dirigenta g. Herica. Zapel nam je celo serijo pesmi v mešanem zboru, da, skoro cel koncert, zanosito, v krasnem izvajanju. Deležen je bil navdušenega odobravanja ter bil nagrajen s tremi venci. Za njim je nastopil pevski zbor Lisinski iz Zagreba pod vodstvom pevovodje g. Sachsa, ki je močno kultivirano in v lepi ubranosti zapel istotako v mešanem zboru nekaj delov iz Grgoševičevega cikla obrednih pesmi ‘Okolo žujačkog venca’ in Mokranjčevo ‘X. rukovet’«. Konec poslednje je nekoliko motil tramvaj. K sklepu je pod vodstvom g. Srečka Kumarja zapel pevski zbor našega učiteljstva pet slovenskih mešanih, zborov: Lajovica ‘Bolest kovač in Zeleni Jurij’, Kogojeve ‘Vrabec in strašilo’, najtežjo pesem celega sporeda, in moji dve ‘Vragovo nevesto’ in ‘Potrkan ples’. Tudi pevski zbor JUU je svojo nalogo izvršil veledostojno, bravurozno in umetniško dovršeno.«
Zvečer so v operi zaigrali Matija Bravničarjevo opero oziroma glasbeno-gledališko delo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« na libreto po drami Ivana Cankarja. Dirigiral je kapelnik Anton Neffat, režiral pa Ciril Debevec. Skladatelj Bravničar je ob uprizoritvi izpostavil zaostanek Slovencev na področju opernega ustvarjanja in zapisal, da so razvoju opere odprte možnosti v smeri približevanja glasbeni drami.
