Jacobusa Gallusa (Jakoba Petelina) lahko le pogojno omenjamo kot našega in ga uvrščamo med pomembne osebnosti našega šolskega okoliša. Gallus je bil slovenski skladatelj, dirigent v praški cerkvi sv. Jana, avtor maš, motetov (Opus musicum) in madrigalov (Harmoniae morales, Moralia). Dokazano je, da je bil rojen nekje na Kranjskem (v času Gallusovega življenja narodne pripadnosti, kot jo poznamo danes, še ni bilo). Obstajajo tri možne variante njegovega rojstnega kraja, za nobeno od njih pa ni pravega materialnega dokaza.
Že v letih 1938–41 je potekala polemika med Idrijčanom Jožefom Zazulo in Ribničanom Antonom Skubicem o tem, ali je Gallus bolj Idrijčan ali Ribničan. Prav v povezavi z Idrijo pa se je večkrat omenjala tudi Šentviška Gora. Po ljudskem pripovedovanju naj bi bil Gallus rojen prav tu.
Konrad Ozebek v Zborniku Šentviške planote 1992 v prispevku Naši pomembni rojaki pravi:
“Resneje se je s to temo spoprijel Ivan Laharnar in leta 1938 v Cerkvenem Glasbeniku objavil članek “Glas s Tolminskega o naših Gallusih – Petelinih”. Mlademu Laharnarju (24 let) je okrog leta 1890-92 pripovedoval svak, “da je slišal od svoje matere in ta tudi od svoje matere – vse tri imenovane osebe so dosegle starost nad 80 let – sledeče: V hiši, kjer stoji petelin, je stanovala pred 100 leti družina Petelin. En sin je šel v Idrijo v šolo, tam začel orglati in slovel kot najboljši organist tedanjega časa … Nekoč pa povedo, da se je organist Petelin izgubil, šel je menda na Češko, nihče pa ne ve kam. “Laharnar tudi pravi, da sta s tedanjim župnikom pregledala vse farne listine, vendar nista našla sledu o Gallusih – Petelinih, ker je župnišče okrog leta 1700 pogorelo. Omenjena hiša, kjer naj bi “stanoval” Petelin, je bila hiša št. 105 sredi vasi – pri Buc in je imela na steni upodobljenega petelina in črko “M” (mercatore – trgovec?). Leta 1940 je v Cerkvenem Glasbeniku Idrijčan Karel Bezeg (Carlo Bessegi, živeč v Bologni) objavil daljšo razpravo o možnem Gallusovem rojstnem kraju. Naslanjal se je tudi na raziskovanje našega Laharnarja ter poleg vseh ugotovitev dal možnost tudi Šentviški Gori kot rojstnem kraju J. Gallusa. Bezeg je prišel do zaključkov, da Gallusi vsekakor izvirajo iz Ribnice, da pa se je veja te rodbine zaradi potujočega trgovanja ustalila na Šentviški Gori. Tu naj bi bili že Jakobovi dedje, ki so še naprej ostali povezani z Ribnico, del rodbine pa se je preselil v Idrijo, ki se je vse bolj razvijala v trg. Starši Jakoba naj bi bili zadnji Gallusi na Šentviški Gori in od njih naj bi šel Jakob že zelo mlad v Idrijo k sorodnikom, tako da so ga kasneje njegovi sovrstniki smatrali za Idrijčana.
