Strokovna posvetovanja Festivala Kurirček, namenjena raziskovanju ustvarjanja za otroke, so segala na področja gledališča, glasbene in likovne umetnosti, večinoma pa na področje mladinske književnosti. Osnovni namen festivala je bil negovanje in posredovanje izročila NOB in tej naravnanosti so sledili tudi posveti. Kljub temu pa so nekateri referenti, vsaj na področju mladinske književnosti, znotraj tako začrtane tematike odpirali marsikatera pereča vprašanja in na ta način pomembno prispevali k razvoju tega, do takrat precej zapostavljenega področja.
Do leta 1987 je izražala velika večina strokovnih posvetovanj svojo tendencioznost že v naslovu izbrane tematike. V tem smislu izstopajoča tema je knjižna ilustracija, ki je v mladinski književnosti zelo pomembno in deloma obstransko področje še danes. V obdobju devetih let je bila na Festivalu Kurirček obravnavana kar dvakrat, leta 1967 in 1976. Zanimivo je, da prvo posvetovanje ni imelo posebnega naslova, drugo, Ilustracije v knjigah za otroke in mladino, pa je bilo brez običajnih revolucionarnih predikatov.
Na strokovnem posvetovanju leta 1967 so bili predstavljeni štirje referati, od katerih se je prvi posvečal tematiki NOB (Jelisaveta Čopič: Mladinska knjižna ilustracija na tematiko narodnoosvobodilnega boja), dva sta o ilustraciji spregovorila na splošno (Vilko Gliha: Ilustracija u suvremenom likovnom stvaralaštvu; Vladimir Čerkez: Posticaj razmišljanjima o jednom fenomenu kojeg nazivamo dječjom literaturom), zadnji pa je obravnaval razvoj posamezne nacionalne ilustracije na področju takratne države (Olga Milković: Jedan pogled na savremenu ilustraciju srpskim izdanjima za decu).
Koncept strokovnega posvetovanja iz leta 1976, ki je nosil naslov Ilustracije v knjigah za otroke in mladino, se ni veliko spremenil. Tokratnih referentov je bilo pet. Vilko Gliha se je posveta udeležil ponovno, vendar se je tokrat posvetil drugi temi. Prvi referat je bil znova posvečen tematiki NOB in je v primerjavi z letom 1967 imel skoraj nespremenjen naslov (Marijan Tršar: Mladinska knjižna ilustracija s tematiko NOB), dva sta začrtala njene osnovne karakteristike (Simeno Ničev: Osnovne karakteristike ilustracije; Milena Rajković: Ilustracije za decu), dva pa sta znova obravnavala razvoj nacionalne ilustracije (Vilko Gliha Selan: Manifestacija patriotizma u ilustraciji za djecu u dječjoj književnosti Hrvatske; Paskal Gilevski: Makedonska ilustracija so tematika od NOB i revolucijata za deca i mladina).
Še bolj zanimive so teme strokovnih posvetovanj postale po letu 1987, ko so se očitne povezave z NOB zabrisale. Zadnja leta Festivala Kurirček so bila posvečena trem glavnim literarnim vrstam, gledališču in ljudskemu izročilu: Sodobna mladinska proza (1988), Sodobna mladinska poezija (1989), Sodobna mladinska dramatika (1990), Lutka v prostoru in času (1991) in Mladi v svetu ljudskega izročila (1992).
V tem zadnjem obdobju je bilo najbolj zanimivo posvetovanje Sodobna mladinska dramatika. Gre za področje, ki je še danes podhranjeno z vidika ustvarjanja, posledično pa tudi z vidika recepcije in refleksije. Srečanje pa je bilo posebno tudi zaradi izbranih referentov. Udeležili so se ga tisti, ki so na Festivalu Kurirček sodelovali skozi vsa leta, njim pa so se pridružili še novi, danes uveljavljeni raziskovalci in ustvarjalci.
Med desetimi referenti sta kot stalna predstavnika starejše generacije nastopila Slobodan Ž. Marković (Savremena drama za decu i omladinu) in Voja Marjanović (Zapis o pozorišnim bajkama Ljubiše Djokića). Med novejšimi raziskovalci sta bila Igor Saksida (Raznoliki dramski karakterji v slovenski mladinski dramatiki) in Igor Grdina (Estetika recepcije in mladinska dramatika pri nas). Med novejšimi ustvarjalci pa so se predstavili Boris A. Novak (Igre otrok – igre za otroke in Še o igrah otrok), Rosanda Sajko (France Puntar – pisatelj nestereotipnih radijskih iger za otroke) in Jelena Sitar (Animacija v lutkovnih besedilih). Referenti tega posveta so bili še Djurdja Flere (Leta s Francetom Puntarjem na ljubljanskem gradu), Milenko Misailović (Osobenosti dramaturgije za decu) in Dubravka Zrnčić-Kulenović (Osnovne karakteristike bosanskohercegovačkog dramskog stvaralaštva za djecu i mlade).
