Festival Kurirček je ne samo izjemno prispeval k spodbujanju ustvarjalnosti za otroke in mladino, temveč se je na njem prav tako izoblikovala pobuda o ustanovitvi prve jugoslovanske strokovne revije za otroško in mladinsko književnost. Misel o tovrstni reviji se je porodila že na prvem plenumu festivala leta 1963.
Izhajajoč iz njega, je o pomembnosti ustanovitve revije tako za preučevanje mladinske književnosti in njeno vrednotenje kot za kvalitetno vodenje skozi množico mladinskih del razmišljala Alenka Glazer, tedaj profesorica na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki je od leta 1962 prva v Sloveniji predavala mladinsko književnost v luči mladinske psihologije.
Zamisel o osnovanju revije je zorela kar nekaj let. Podpredsedniku Festivala Kurirček Ignacu Kameniku, takrat tudi ravnatelju Mariborske knjižnice, je v okviru festivala leta 1970 pobudo uspelo pripeljati do uresničitve. 11. januarja 1971 se je zbral iniciativni odbor, ki je ustanovil publikacijo Otrok in knjiga ter za njene izdajatelje določil Pionirsko knjižnico Mariborske knjižnice, ki je prav tako postala sedež uredništva, Pedagoško akademijo Maribor in Festival Kurirček. Uredništvo so sestavljali strokovnjaki za področja književnosti, likovne umetnosti, psihologije in sociologije. Vzpostavili so sodelovanje s Pionirsko knjižnico Ljubljana, ki je leta 1977 postala soizdajateljica revije, ravnateljica knjižnice Martina Šircelj pa je bila članica uredniškega odbora. Založništvo publikacije je bilo do leta 1991 pod okriljem Založbe Obzorja, potem je postala založnica Mariborska knjižnica v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru.
Revija Otrok in knjiga je sprva izhajala kot zbornik. Prvi je izšel leta 1972, v mednarodnem letu knjige. V letih 1975 in 1976 so izšli še trije. Po nekoliko težavnih začetkih je publikacija postajala vse bolj prepoznavna in priznana v strokovnih krogih. Leta 1977 se je iz zbornika preoblikovala v revijo za vprašanja mladinske književnosti in knjižne vzgoje, letno je izšla v dveh številkah. Leta 2002 se je pogostost izhajanja povečala na tri številke letno.
Prva urednica revije je bila Darja Kramberger, dolgoletna ravnateljica Mariborske knjižnice. To delo je opravljala do leta 1984. V letih 1985 do 1989 sta revijo skupaj urejali Darka Tancer‑Kajnih, ki je leta 1980 postala vodja Službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici, in profesorica Alenka Glazer, pri 25. številki je revijo sourejal tudi literarni zgodovinar in profesor Miran Hladnik. Od leta 1990 do 2022 je bila Darka Tancer-Kajnih edina urednica. Pod njenim vodstvom se je revija trdno zasidrala v strokovni javnosti in vzpostavila mnoga nova sodelovanja. Od leta 2023 uredniško delo opravlja Andreja Erdlen, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici.
V več kot petdesetih letih izhajanja je revija Otrok in knjiga odločilno pripomogla k spreminjanju odnosa do otroške in mladinske književnosti ter njuni uveljavitvi znotraj literarne vede. Poleg tega je spekter zanimanja vselej širila tudi na druga strokovna področja, ki jih je večplastno vpletala in povezovala z osnovno tematsko usmeritvijo revije.
Revija je bila pobudnica ustanovitve Slovenske sekcije mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY in je od leta 1992 njena aktivna članica. V sodelovanju s Podjetjem za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote in s sponzorstvom podjetja Večer je ustanovila nadzaložniško nagrado za najboljše otroško oziroma mladinsko leposlovno delo v preteklem letu »večernica«, ki so jo prvič podelili leta 1997 Tonetu Pavčku. Leta 1996 je revija prav tako začela organizirati simpozij v okviru vsakoletnega pisateljskega srečanja Oko besede, sprva v organizaciji podjetja Franc-Franc, od leta 2016 pa Društva za humanistična vprašanja Argo.
Leta 2003 je revija Otrok in knjiga prejela priznanje Mestne občine Maribor Glazerjevo listino, njena urednica Darka Tancer-Kajnih pa leta 2013 za svoje delo priznanje Slovenske sekcije IBBY. Ista organizacija ji je leta 2022 podelila posebno zahvalo za dolgoletno delo na področju mladinske književnosti in branja.
