Andrej Žigon se je s humanitarnim delom Pedra Opeke srečal po naključju, ko je v cerkvi v Šmartnem v Goriških brdih k njemu pritekel fantek in mu povedal, da ga Andrej spominja na nekoga, čigar sliko je videl v neki knjigi. Ta oseba je bil Pedro Opeka, misijonar na Madagaskarju. Ko ga je Andrej tudi sam zagledal na sliki, se mu je zdelo, da gre za božji klic.
Tako je našel tudi pot iz duševnih stisk – začel je živeti za Madagaskar in tamkajšnje “smetiščarje” ter zaradi svojih akcij fotografiranja, prodajanja fotografij, organizacij dobrodelih koncertov in literarnih večerov postal po celi Sloveniji poznan dobrotnik, ki je zaradi svojega pozdrava dobil vzdevek Aleluja. Leta 1995 tudi obišče Madagaskar.
S pomočjo prijatelja Anteta Vladiča, direktorja podjetja Naklo, in Občine Logatec je likovno opremil dva koledarja Dušni obrazi slovenske krajine (1995, 1996).
