Dajnkov čebelarski priročnik

Njegov čebelarski priročnik z naslovom Čelarstvo, ali celó novi, kratki, popun navuk čelne reje je izšel leta 1831, v Gradcu.  Delo je razdeljeno na šest poglavij, ki obravnavajo biologijo čebel, čebelje panje in čebelarsko orodje, čebelarska opravila, razmnoževanje čebel, opravila pri čebelah preko leta in postopke z medom in voskom. 

Dajnkovo Čelarstvo je nastalo v času, ko še niso poznali premičnega satja. Čebelje pasme še niso bile določene in tudi znanje o boleznih čebel je bilo pomanjkljivo. Čebelarska literartura je bila pisana v nemščini in torej preprostemu človeku nerazumljiva. Dajnko, ki je bil sam čebelar in je dobro poznal razmere v čebelarstvu na območju med Muro in Dravo, pa je svoj priročnik napisal v slovenščini in ga tako približal rojakom. Z njim je želel spremeniti način čebelarjenja in povečati pridobitnost “čelne reje”. Priročnik je pomemben tudi zaradi oblikovanja slovenskega čebelarskega izrazja.

Zaradi vzhodnoštajerskega jezika in posebne pisave so Dajnkovemu priročniku očitali nerazumljivost, zato je ostal v senci Goličnikovega prevoda dela Antona Janše Popolnoma podvučenje za vse čebelarje (1792).