Dr. Fran Lorger, samosvoja in nenavadna osebnost, se je v prvi tretjini 20. stoletja uveljavil kot pomemben član tedaj zelo maloštevilne arheološke skupnosti na Slovenskem. Njegovo ime ostaja tesno povezano z raziskavami edinega stalnega legijskega tabora pri nas in hkrati edinega v širokem zaledju limesa, močno utrjene meje rimskega imperija. Prav tako je zaslužen za odkritje pomembnega segmenta rimskodobne podeželske poselitve (niz deloma raziskanih vil rustik) na Šmarskem kot tudi bogate primestne vile v bližini Celeje.
O njegovem življenju smo skromno poučeni, pravzaprav vemo zanesljivo le to, kar je sam zapisal v svojih člankih in deloma iz pisem, ki jih je pošiljal v času izkopavanja legijskega tabora na Dunaj. Nič ne vemo o njegovem osebnem življenju, njegovih eksistenčnih problemih (redno je bil zaposlen le 11 let), vzrokih, zaradi katerih je zapustil domače kraje in se kar 10 let preživljal v tujini na povsem svojski način, a daleč od stroke in problematike, ki se ji je s tako vnemo in z ljubeznijo posvečal prej, kot tudi še zadnji dve leti pred prerano smrtjo.
Gimnazijska in študijska leta je preživel v Gradcu. Težko se je danes vživeti v življenje revnega študenta s podeželja, ki se je moral skozi življenje prebijati s skromnimi štipendijami in inštruiranjem. Iz opombe v enem izmed njegovih zgodnjih člankov izvemo, da je nanj pomembno vplival znameniti profesor Otto Cuntz, ki ga je spodbujal k raziskavam rimskega obdobja. Prav Cuntz je med drugim zaslužen tudi za prve raziskave na našem Ajdovskem gradcu pri Vranju, zato je razumljivo, da je Lorgerja spodbujal k raziskovanju takrat arheološko zelo slabo poznane južne Štajerske.
Tudi poznejše bivanje na Dunaju, kjer se je preživljal z inštrukcijami, je verjetno dodatno vplivalo na mladega klasičnega filologa. Sloves dunajske univerze za humanistično-antikvarne stroke se je tedaj razlegal še po vsem svetu. Lorger je delil usodo mnogih, ki so klasično filologijo postopno dopolnjevali z antično zgodovino in arheologijo. Morda je takrat občasno poslušal predavanja na arheologiji ali umetnostni zgodovini, kjer so v času Lorgerjevega bivanja delovali svetovno pomembni raziskovalci, kot so Josef Strzygowski, Alois Riegl, Max Dvorak, če omenimo le nekatere. Iz njegove korespondence z dunajskim Arheološkim inštitutom vemo, da ga je za delo v Ločici spodbudil Rudolf Egger, eminentni raziskovalec rimskega obdobja v vzhodnoalpskem območju, in pomisliti bi smeli na njuno znanstvo še iz časa Lorgerjevega bivanja na Dunaju.
Hkrati pa je nanj že v študijskih letih močno vplivala okolica domačega kraja. Sam omenja, da ga je k arheološkim raziskavam napeljalo odkritje novca rimskega cesarja Gordijana v Grobelcah, ki mu je slučajno prišel v roke. Pri domačinih so tedaj še živele številne pripovedi o zakopanem mestu, potopljeni cerkvi, o zakladih, ki so jih zakopali Turki itd. Lorgerju, ki je bil pozoren opazovalec in analitičen duh, je to omogočilo nastavke za njegova prva odkritja. Tako je s terenskimi površinskimi pregledi že zgodaj prepoznal ostanke velike in razkošne rimske vile nasproti Jelšingrada.
Njegova poročila dunajskemu Arheološkemu inštitutu dokazujejo, da je bil odličen terenski arheolog, ki je pred izkopavanjem legijskega tabora v Ločici opravil natančen pregled površine celotnega najdišča in okolice, kar mu je omogočilo lažje prepoznavanje lokacij posameznih zgradb v utrdbi. To njegov postopek približuje modernim metodam površinskega arheološkega pregleda.
Samo ugibamo lahko, kaj vse bi postoril, če bi imel boljše možnosti strokovnega udejstvovanja in predvsem ustrezno delovno mesto, kjer bi lahko razvijal svoje, nedvomno izvrstne arheološke sposobnosti. Čeprav je njegovo delo obstalo na nivoju topografskih raziskav, ta zapisana, le preliminarno objavljena poročila, predstavljajo trden gradnik v času začetkov študija rimske poselitve v današnjem slovenskem prostoru. Prav tako ostaja njegov sloves prizadevnega raziskovalca legijskega tabora v Ločici, s katerim je postregel z zanesljivimi podatki o nemirnem času prvih germanskih vpadov v slovenski prostor in hitro reakcijo Rimljanov nanje z izgradnjo močnega tabora v bližini meje med Italijo in provinco Norik.
Ovrednotiti njegovo delo zgolj po ohranjenih člankih in poročilih je nehvaležno in hkrati nepravično: ne vemo za projekte, ki jih ni izpeljal, ne za teme, ki jih je šele načrtoval, zato ostaja opis njegovega arheološkega delovanja torzo.
Dr. Fran Lorger je veliki večini Šmarčanov danes popolnoma neznan, vendar je v prvi tretjini 20. stoletja s svojimi raziskavami opravil pomembno delo. To še danes predstavlja trdno oporo vedenju o vojaški zgodovini kot tudi poselitveni sliki slovenskega podeželja v rimski dobi. Šmarčani pa smo lahko še posebej ponosni, da je prav v domačem okolišu odkril celo vrsto rimskih naselbin, med katerimi vila v Grobelcah še danes velja za enega najimenitnejših objektov v območju nekdanjih rimskih provinc Norik in Panonija.
Spremna beseda, dr. Slavko Ciglenečki, arheolog
