Letos obeležujemo mednarodno leto sodelovanja na področju voda, ki poteka pod sloganom »Vode povezujejo«. Ob tej priložnosti se je kot gost 67. Večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« v pogovoru z Natašo Benčič, predstavil mag. Robert Turk, biolog iz Zavoda RS za zaščito narave, območne enote Piran, s sedežem v Izoli, strokovnjak za zavarovana območja, kolumnist v Primorskih novicah, neutruden učitelj smučanja in zapriseženi »Zappaist«.
Robert Turk je že v osnovni šoli vedel, da bo nekoč, ko bo »velik fant«, biolog. Za to ga je navdušila učiteljica biologije, ki jo je, dosti let pozneje, nasledil v pedagoškem poklicu na svoji nekdanji osnovni šoli. Prav tam in takrat je na podlagi spoznanja, da so naravni procesi tisti, ki pogojujejo naš obstoj in delovanje, ter izoblikoval svoje življenjsko prepričanje, to je, da je biologija veda, ki nam pove o življenju skoraj vse. Pa ne biologija v smislu zgolj živalskega in rastlinskega sveta, temveč biologija kot veda o tem, kako živeti v skladu z naravo, če hočemo ohraniti naš življenjski prostor oz. okolje. Z degradacijo naravnih procesov in izginjanjem vrst pa izgubljamo življenjski prostor. Ohranjanje narave pa pomeni ravno to, ohranjanje našega življenjskega prostora, je trdno prepričan ekspert, ki se je iz pedagoškega poklica kmalu preselil na tedanji Medobčinski zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine, zdajšnji Zavod RS za varstvo narave, kjer je takrat zasedel mesto konservatorja za naravno dediščino in kjer se je poklicno razcvetel. Še danes verjame, da mu je to delovno mesto pisano na kožo, saj mu omogoča varovanje, raziskovanje, upoštevanje, širjenje vsebin povezanih z naravo in njenim ohranjanjem.
Roberta Turka poklicno najbolj zaposlujeta morje in obrežje. »Morje je zibelka življenja,« pravi sekretar in član upravnega odbora združenja upravljavcev morskih zavarovanih območij. Prirojena hiba morja je, da je večina življenja v njem očem skrita. Naše morje, tako Turk, je posebno iz geografskega vidika, je zelo plitvo, v večjem delu zamuljeno oziroma peščeno; tisti del morja, kjer so alge in drugi organizmi, in kjer so travniki, je zelo omejeno – v našem morju je to 100 m od obalne črte in nič več. Živi svet – biotska raznovrstnost v slovenskem morju je zelo velika, vendar je vsega v malih količinah, zato smo dejansko dolžni poskrbeti za ohranitev teh vrst, roti Turk, strokovnjak iz zavoda za varstvo narave. Kot primer navaja čudovite travnike Pozejdonke, ki so eden ključnih ekosistemov Sredozemskega morja, saj ustvarjajo velike količine kisika in organskih snovi, so življenjski prostor številnim morskim organizmom, šopi trave pa s svojim gibanjem tudi močno upočasnjujejo valovanje in s tem delovanje morja na morsko obrežje. Ohranjati morsko biotsko raznovrstnost pomeni ohranjati ekosistemske usluge morja in morskega obrežja, torej usluge, ki jih to okolje zagotavlja ljudem. To so oskrba s hrano, življenjsko okolje prebivalcev in obiskovalcev, uravnavanje podnebja, čiščenje odplak itd. V tem okviru je vpet v številne projekte na mednarodni ravni, nekatere tudi vodi, sodeluje z uglednimi institucijami, je tudi nacionalni koordinator aktivnosti predvidenih s Protokolom o posebej zavarovanih območij in biotski raznovrstnosti Sredozemlja, v več projektih sodeluje s Kneževino Monako.
Kako bi v ta kontekst okoljevarstva in prisege biologiji, umestili še ljubezen do glasbe in besedil, ki jih je ustvaril Frank Zappa, bi sami težko sodili, a Robert Turk je tukaj elementaren. Nič glasbene šole, malo kontrabasa nekje na faksu, toda veliko, zares zelo veliko preposlušane rokovske, zlasti Zappove glasbe v najstniških letih in tudi pozneje, je botrovalo ne samo izoblikovanju svetovnonazorskih stališč, temveč tudi nastanku skupine Ya Hozna, ki preigrava izključno skladbe Franka Zappe. Ob 70. letnici rojstva tega neukalupljenega glasbenika so lani nastopili tudi na Zappanalu, festivalu, ki že več kot 20 let poteka severnonemškem mestu Bad Doberan. Kdo bi rekel, da v malhi nekega zanimivega izolskega biologa povsem miroljubno sobivata ljubezen do morja in zappovih melodij, v simbiozi obojega pa najdejo svoje mesto še družina, smučanje in izvrstno pisno izražanje?
Ksenija Orel
