Še en pomemben prispevek k uspešnemu delovanju podjetja, ki ga lahko pripišemo Jeršinoviču, sega v leto 1968, ko se je Usnjarna Šmartno pri Litiji znašla v velikih težavah.
Direktor Debevec je poslal Otmarja v Šmartno, da oceni situacijo ali nadaljevati delo ali likvidirati. Ocena je bila, da imajo ljudje ustrezna znanja in kvaliteto dela, da pa vodstvo ni na nivoju pričakovanj. V IUV so se odločili, da prenesejo goveji program v Šmartno. Kar je Otmar Jeršinovič tudi izpeljal.
Naslednja velika naloga, ki je bila postavljena pred Otmarja, je bila vpeljava svinjskega programa v Tovarno usnja Šoštanj (TUŠ). TUŠ je bilo zelo solidno podjetje, ki je proizvajalo podplatno usnje. V tistem času pa so se začeli uveljavljati PU (poliuretan) podplati, ki so bili veliko cenejši od usnjenih. Izdelava obutve z nalivanjem podplatov je bila enostavnejša, hitrejša, tudi cenejša saj ni potrebovala veliko izkušenih delavcev. Tako se je na trgu pojavilo preveč proizvajalcev podplatnega usnja in cena je padla. TUŠ je potreboval nov, dodaten program. IUV je imela v tem času za svinjino veliko naročil in tako so pod vodstvom Otmarja Jeršinoviča uspešno prenesli tehnologijo še v Šoštanj.
