Doživljanje prve svetovne vojne je Vinko Zorko strnil v rokopisni zapis Moji zapiski spominov na svetovno vojno 1914 – 1918, kjer opisuje, kako so ga kot domoljuba že 5. 8. 1914 aretirali na domu v Vitomarcih. Kasneje so ga na osnovi vrste neresničnih obtožb (na podlagi razglednice iz St. Petersburga iz leta 1910 so ga osumili sodelovanja z Rusi) obsodili na 9 mesecev stroge ječe, ki jo je odslužil v Gradcu.
Vinko Zorko (rojen 19. 1. 1878, Polenšak v Slovenskih goricah) je bil kmet, trgovec in poštar. Umrl je na svojem domu v Vitomarcih (Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah) 7. 10. 1953, kjer je živel od leta 1901. S prvo ženo Marijo (rojeno Pilhar) sta se poročila 29. aprila 1901, v zakonu se jima je rodilo 8 otrok. Žena je umrla julija 1928. Drugič se je poročil aprila 1930 z Uršulo Žitko, s katero sta imela sina Marijana.
V zapiskih natančno opisuje postopke zaslišanj in življenje v ječi. Po odsluženi kazni se je 10. maja 1915 vrnil k družini, a je ostal samo do 15. avgusta 1915, ko so ga kot vojaka napotili v Pulo. Zapiske zaključi 1. januarja 1918, ko vojna še ni končana in je njegova usoda še negotova. Zapiski so transkibirani. Medaljo je domnevno dobil za sestrelitev italijanskega cepelina.
Predmete hrani Marijan Zorko.
