Ob strokovnih srečanjih in kulturnih prireditvah s področja književnosti, glasbe, likovne umetnosti, plesa in gledališča, v katere so bile poleg posameznih umetnikov vpete mnoge kulturne in izobraževalne institucije, sta bila pomemben del festivalskega dogajanja tudi mladinska natečaja za literarne in likovne prispevke. Z njima so želeli spodbujati ustvarjalnost, obenem pa krepiti tiste vrednote, ki so prišle do izraza zlasti med narodnoosvobodilnim bojem. Tako so v množici znanih umetnikov posebno mesto dobili tudi mladi ustvarjalci, pionirji.
Že na prvi festival je prispelo veliko literarnih del iz šol celotne Jugoslavije. Zato je Okrajno združenje zveze borcev Maribor predlagalo, da bi nagrado dobili tudi šolarji. Žirija je predlog sprejela in podelila tri nagrade. Razpisi za mlade so tako postali stalnica. Vsako leto je izšel razpis tudi za njih, in sicer za likovne in literarne prispevke (pesem, prozni sestavek – črtica in kratek dramski prizor). Za nagrado so pionirji dobili knjižne nagrade, ki so jih največkrat prispevale znane založbe: Mladinska knjiga, Cankarjeva založba in Borec iz Ljubljane, Obzorja Maribor, Mladost in Svjetlost iz Zagreba, Veselin Masleša iz Sarajeva in Mlado pokolenje iz Beograda.
Na natečajih je sodelovalo na tisoče pionirjev iz vse Jugoslavije. Nagrajena likovna dela so bila nato razstavljena v Mariboru in tudi v drugih večjih mestih države. Zaradi skromnih finančnih sredstev pa prozni sestavki in pesmi niso mogli iziti v posebni brošuri, da bi tudi te lahko spoznalo širše občinstvo.
