17. in 18. decembra 1962 so na pobudo pisateljev iz Maribora, ki so bili sodelavci otroške revije »Kurirček«, učiteljev in drugih javnih delavcev priredili v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade (JLA) vrsto literarnih nastopov za pionirje in enega za odrasle. Na zaključni slovesnosti je pisateljica Vida Rudolf predlagala, da bi v Mariboru odtlej na podoben način vsako leto počastili dan JLA. Sprejet je bil osnovni koncept festivala z razpisom, literarnimi nastopi, delovnim plenumom in razstavami.
15. decembra 1963 je bil tako organiziran prvi Festival Kurirček (kasneje Festival Otrok in umetnost), ki je postal tradicionalen. Polnih 30 let, vse do leta 1992, je bil eden največjih in najbolj prepoznavnih literarnih, glasbenih in likovnih festivalov za otroke in mladino na prostoru bivše Jugoslavije. Na njem so sodelovali pesniki, pisatelji, slikarji, učitelji, založniki in uredniki iz vse Jugoslavije.
Sprva je bilo osnovno poslanstvo festivala posredovanje tradicije narodnoosvobodilnega boja (NOB) in revolucije mladim, v zadnjih letih obstoja pa so bile na programu sodobnejše tematike (npr. lutke, ljudsko izročilo, sodobna proza in poezija ipd.).
V začetku 90. let 20. stoletja, ko so nastopile velike družbene spremembe in ko je prišlo do osamosvojitve Slovenije, je festival v duhu novega časa pričel izgubljati na svojem pomenu. Do leta 1999 je še bil organiziran v nekoliko drugačni obliki, potem pa so ga zasenčili drugi najrazličnejši programi in prireditve za otroke. Festivala Kurirček oz. Otrok in umetnost je bilo tako za vedno konec.
