Ostal je le spomin

Tudi sodišča so imela v prvih povojnih letih veliko dela, ko so padle in pogrešane vojake, za katerimi se je izgubila vsaka sled, razglašala za mrtve, prepisovala njihovo premoženje na svojce in urejala skrbništvo nad mladoletnimi sirotami. Sodišče je postopek za razglasitev za mrtvega začelo na predlog sorodnikov, oklicni rok je trajal od pol do enega leta. Če se pogrešani v tem času ni javil in sodišče ni prejelo nobenih drugih dokazil, da je še živ, je pogrešanega razglasilo za mrtvega. Takšnih primerov je bilo veliko.