Osamosvajanje Slovencev je potekalo vzporedno z razpadanjem avstrijske vojske in oblasti. Jugoslovanski klub je z Majniško deklaracijo (30. 5. 1917) v dunajskem državnem zboru zahteval združitev Južnih Slovanov v avtonomno enoto znotraj monarhije, vedno bolj so se kazale tudi težnje po ustanovitvi samostojnih držav. Avgusta 1918 je bil ustanovljen slovenski Narodni svet, ki je kot organ slovenske nacionalne oblasti deloval vzporedno z oblastjo avstro-ogrske monarhije. Dne 29. oktobra 1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki je ostala samostojna le do 1. decembra 1918, ko je srbski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević razglasil njeno združitev s Kraljevino Srbijo v novo državo – Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
