Novo mesto je mozaik raznolikih prostorov in rabe

V zadnjem obdobju se v Novem mestu srečujemo s pojavom, ko so posamezni mestni prostori vedno bolj podvrženi trenutnim kapitalskim interesom. Nove pozidave ob mestnih vpadnicah in avtocesti, v območjih trgovskih centrov, v industrijskih in obrtnih conah ipd. oblikujejo  anonimne, brezoblične mestne prostore brez medsebojne organske povezanosti, identitete in so praviloma tudi viri onesnaževanja. Postali so sestavni del našega vsakdanjika, hudo pa je, če moramo v takšnih okoljih tudi živeti. Marsikdaj bi se lahko izognili slabo načrtovanim mestnim soseskam in prometnicam, posledično pa tudi slabi volji in revoltu prebivalcev, če bi urbanisti pri svojem delu bolj upoštevali načela trajnostnega razvoja mest. Slednje pomeni, da bi morali poleg ekonomskih upoštevati tudi okoljske in socialne razvojne vidike za potrebe načrtovanja bolj kakovostnih življenjskih okolij. Tako pa urbanisti praviloma pri svojem delu ne izhajajo iz edinstvenih, zgodovinsko pogojenih mestnih značilnosti, temveč je cilj njihovih prizadevanj mnogokrat zgolj ekonomski vidik.