Prireditve ob odprtju Prežihovega spominskega muzeja in odkritju spomenika so potekale pod skupnim naslovom »Prežihove svečanosti ’79« od enajstega do trinajstega oktobra 1979. Združene so bile s sedmim sklicem Plenuma kulturnih delavcev OF, ki je bil v celoti posvečen Prežihovemu Vorancu, vodil pa ga je predsednik Plenuma Josip Vidmar.
Svečanosti so se začele z odprtjem obnovljene Prežihove bajte. Odprla jo je Prežihova vdova Marija Kuhar, v kulturnem programu pa so sodelovali združeni šolski pevski zbori. Zvečer so v obnovljenem kulturnem domu v Kotljah obujali spomine na Prežiha nekateri člani Društva slovenskih književnikov – Vorančevi sodelavci in prijatelji. Drugi dan se je začel z odprtjem obsežne in pregledno zasnovane razstave Srečanje s Prežihom, ki jo je za Koroško osrednjo knjižnico zasnoval profesor Tone Sušnik, tehnično izvedel pa upravnik tedanjega Delavskega muzeja Maks Dolinšek. Sledil je osrednji del programa – zasedanje Plenuma, na katerem so poleg nekaterih tedaj najvidnejših slovenskih političnih in kulturnih delavcev nastopili tudi domači referenti in obujevalci spomina na Voranca. Zvečer drugega dne je bila v telovadnici Osnovne šole Prežihovega Voranca svečana akademija, na kateri je Kulturna skupnost Ravne na Koroškem podelila Plenumu kulturnih delavcev zlato Prežihovo plaketo. Osrednji del prireditve je bilo odkritje Prežihovega spomenika. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Mitja Ribičič, predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, spomenik pa je odkril Vorančev predvojni sodelavec Ivan Kokal – Imre. Nastopili so moški pevski zbori iz vse doline in Pihalni orkester ravenskih železarjev.
