Kmečko življenje v Bevkovih romanih in povestih
- Srčno je bil navezan na domače kraje in rojstno pokrajino – Cerkljansko, Tolminsko, Goriško in Beneško Slovenijo.
- Opisoval je dogodke in izkustva primorskega ljudstva ter čustvene stiske ljudi, osredotočil se je na njihovo duševno ali telesno prizadetost.
Da je bil Bevk zelo navezan na domače kraje in rojstno pokrajino, pričajo številna dela, v katerih je upodabljal primorske gore, doline, globeli in prikazoval usodo svojih rojakov – »hribovcev«, kot jim je sam rekel. Največkrat je opisoval svet kmečkih ljudi na Cerkljanskem, Tolminskem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, kjer se zgodbe iz družinskega življenja dramatično prepletajo, večinoma zaradi gospodarskih nesoglasij in neskladja v ljubezenskih odnosih.
V Bevkovih kmečkih povestih so se izoblikovala številna doživetja primorskega ljudstva, še posebej pa se avtor osredotoča na čustvene stiske ljudi in njihovo duševno ali telesno prizadetost. Ta misel se povečini ohranja tudi v njegovih kmečkih romanih (Ljudje pod Osojnikom, Vedomec, Železna kača idr.), kjer ljudje v okolju hribov in grap doživljajo obsesivne ljubezni, sovražnost in nasilje. Povest Krivda, prvotno zasnovana kot drama v štirih dejanjih, govori o težkih preizkušnjah zakonskega življenja in je eno izmed zrelejših del Bevkovega literarnega ustvarjanja. Posebno bogato rabo domačih besed in ljudskih modrosti pa je uporabil v domačijskem romanu Vedomec, ki prikazuje stara ljudska verovanja in ga lahko po zasnovi primerjamo z zgodovinsko povestjo Kresna noč.
Bevkovo najpomembnejše delo iz kmečkega življenja je kolektivni roman Ljudje pod Osojnikom, ki zajema življenje ljudi s štirih hribovskih domačij. Pisatelj ga je oblikoval dvakrat: najprej je pod močnim vplivom impresionizma nastal roman z naslovom Smrt pred hišo, skoraj deset let zatem pa je literarne like predrugačil in prenovljenemu, tokrat realističnemu romanu dal naslov Ljudje pod Osojnikom. Bevk je v ospredje postavil moralno podobo človeka, ki se skozi generacije spreminja in spopada z novimi družbenimi odnosi. V spremni besedi k romanu lahko preberemo, da so zgodbe ljudi z osojne strani »zaokrožena panorama kmečkih likov«, ki nastopajo tudi v drugih Bevkovih delih, s katerimi se je pisatelj uvrstil med slovenske klasike.
