Nastajanje TOZD-ov

Po sprejetju nove Ustave leta 1973, ki je uveljavila neodtujljive pravice delavcev do razpolaganja z dohodkom, so se v Jeklotehni oblikovale tri temeljne organizacije združenega dela:^[1]

• TOZD Trgovina Maribor,
• TOZD Transom Maribor – Razvanje,
• TOZD Trgovina Sisak.

Prvi sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo (DO) Jeklotehna je bil podpisan 20. oktobra 1973. Novo nastali tozdi so bili organizirani po teritorialnem principu – Maribor, Sisak in Razvanje – in niso upoštevali vsebinskih elementov, ki jih je poudaril kasneje sprejeti Zakon o združenem delu. To dejstvo je kasneje povzročilo mnogo težav tako v medsebojnih odnosih kot tudi v ekonomskem in samoupravnem poslovanju podjetja. TOZD Trgovina Maribor je npr. združeval dve dejavnosti: trgovino na veliko in trgovino na malo, kar pa je bilo v nasprotju z Zakonom o združenem delu. Enako je bilo tudi v TOZD-u Trgovina Sisak. Ker so se dejavnosti obeh tozdov prekrivale, je prihajalo celo do medsebojne konkurence na tržišču. Težave so nastale tudi z denarjem, saj se je denar stekal na enoten žiro račun in je bila njegova poraba velikokrat neenakomerno razdeljena.^[2]

Sredi sedemdesetih let je Jeklotehna doživljala sorazmerno hitro gospodarsko rast, se kadrovsko krepila in prodirala na jugoslovansko tržišče. Hkrati pa so v podjetju potekali notranji »boji za oblast«. Takšno stanje je pripeljalo do reorganizacije podjetja in delavci v posameznih delih velikega TOZD-a Trgovina Maribor so izvedli referendume ter osnovali svoje tozde, in sicer:

• TOZD Merkur, prodaja na drobno Maribor (17. december 1976),
• TOZD Dom, prodaja na drobno in debelo Murska Sobota (21. december 1976) in
• TOZD Elektro, prodaja na debelo elektroinstalacijskega materiala Maribor (24. april 1977).

Preostali del TOZD-a Trgovina Maribor se je preimenoval v TOZD Veleprodaja Maribor. Nove tozde so izvolile samoupravne organe, sprejele samoupravne akte, izvolile individualni poslovni organ, podpisale samoupravni sporazum o združitvi TOZD-ov v DO, se s 1. januarjem 1978 vpisale v sodni register in začele s samostojnim poslovanjem. Z letom 1978 je bil ustanovljen tudi TOZD Obala Izola (oblikovan iz podjetja Ruda Izola).^[3]

Leta 1978 je imela Jeklotehna Maribor naslednje tozde:^[4]

• TOZD Veleprodaja Maribor,
• TOZD Trgovina Sisak,
• TOZD Trgovina Tanin,
• TOZD Obala Izola,
• TOZD Merkur Maribor,
• TOZD Elektro Maribor,
• TOZD Dom Murska Sobota,
• TOZD Transom Maribor – Razvanje,
• DSSS (Delovna skupnost skupnih služb).

Že konec leta 1978 so delavci TOZD-a Tanin reorganizirali tako, da je njegovo veleprodajno dejavnost prevzel TOZD Veleprodaja, maloprodajno dejavnost pa TOZD Merkur. Leta 1979 je zaradi velike poslovne izgube prenehal obstajati tudi TOZD Dom Murska Sobota, njegovi deli pa so bili priključeni TOZD-om Veleprodaja, Merkur in Elektro. Istega leta se je iz delovne organizacije Jeklotehna Maribor izključil še TOZD Transom, proizvodnja transportne opreme in se priključil delovni organizaciji Primat Maribor. TOZD Transom je bila edina proizvodna temeljna organizacija v Jeklotehni, ki naj bi praviloma dopolnjevala ponudbo z drobnimi kovinskimi izdelki. Sčasoma je Transom prerasel obrtniški nivo proizvodnje in v DO Jeklotehna delavci niso videli več možnosti razvoja, zato so začeli iskati nove možnosti povezovanja. Odločali so se med priključitvijo h kovaški industriji Unior Zreče in DO Primat Maribor. Ker se je dejavnost Transoma najbolj skladala s Primatovo, se je TOZD Transom priključil DO Primat.^[5]

Leta 1981 se je izločil še TOZD Trgovina Sisak, ki se je priključil DO Metalotehna Sisak. Leta 1984 se je iz DO Jeklotehna Maribor izločil TOZD Obala Izola in se organizirala v samostojno DO Ferrotehna Izola.^[6]

Leta 1985 je zaživel novi TOZD Drobno gospodarstvo, nastal iz priključene DO Slovenija Commerce, ki se je v novo enoto organizirala skupaj z delavci poslovne enote (PE) Drobno gospodarstvo, slednja pa se je izločila iz TOZD-a Veleprodaja. Istega leta se je iz TOZD-a Veleprodaja izločila še zunanjetrgovinska dejavnost, ki se je organizirala kot TOZD Zunanja trgovina.^[7]

Leta 1988 se je TOZD-u Veleprodaja priključil iz podjetja Giposs izključeni TOZD Trgovina Ljubljana.

Leta 1988 je bila Jeklotehna sestavljena tako:^[8]

Jeklotehna, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor n. sol. o.

• TOZD Veleprodaja Maribor, n. sol. o.
• TOZD Merkur Maribor, n. sol. o.
• TOZD Elektro Maribor, n. sol. o.
• TOZD Zunanja trgovina Maribor, n. sol. o.
• TOZD Drobno gospodarstvo Maribor, n. sol. o.
• Delovna skupnost skupnih služb Maribor, n. sol. o.

Poslovne enote (1988) TOZD-a Veletrgovina:

• PE pločevina,
• PE cevi,
• PE nosilci in betonsko železo,
• PE konstrukcijska jekla,
• PE barvna metalurgija,
• PE skladiščna in transportna oprema,
• PE stroji,
• PE orodja,
• PE brusni material,
• PE ležaji in verige,
• PE vijaki,
• PE gradbeni material,
• PE ogrevanje,
• PE barve-laki,
• PE delovna zaščita, plastika in usnje,
• PE nekovine in pisarniški material,
• PE investitorski inženiring,
• PE Murska Sobota

Poslovne enote TOZD-a Merkur (1988):

• 20 prodajaln,
• PE Trgovska hiša Merkur,
• PE Avtohiša,
• PE Slovenska Bistrica

TOZD Veleprodaja Maribor

Jeklotehna je bila največje trgovsko podjetje s tehničnim blagom v severovzhodni Sloveniji in je bila močno povezana s celotno slovensko in jugoslovansko industrijo, gradbeništvom, obrtjo in trgovino na drobno. Veleprodajna dejavnost je s 120.000 artikli iz prodajnega programa ter 1500 stalnimi dobavitelji ter več kot 10.000 kupci (podatki s konca osemdesetih let 20. stoletja) predstavljala osnovno dejavnost podjetja. S sodobnim blagovno-distribucijskim centrom v Bohovi je podjetje še razširilo možnosti svojega dela.^[9]

TOZD Zunanja trgovina

Tozd Zunanja trgovina je opravljala vse posle zunanjega sodelovanja za potrebe poslovnih partnerjev in za potrebe podjetja. Dolgoletna in uspešna poslovna sodelovanja so bila sklenjena s podjetji iz ZR Nemčije, NDR, Velike Britanije, Avstrije, Italije, Švice, Madžarske, Čehoslovaške, Japonske itd. Jeklotehna je tako zastopala svetovno znana podjetje, kot so bila npr. Rothenberger – Kelkheim b. Ftm., ZRN, Holder, Jumo – Fulda, ZRN, Coutino Caro, P.I.V., Kawasaki idr.^[10]

 

• ^{[1] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, leto X, oktober–november 1982, številka 9–10, priloga, str. 11.}
• ^{[2] Prav tam.}
• ^{[3] Prav tam.}
• ^{[4] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 145, Poslovno poročilo za leto 1978.}
• ^{[5] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, leto X, oktober–november 1982, številka 9–10, priloga, str. 11. PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 145, Poslovno poročilo za leto 1979.}
• ^{[6] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, leto X, oktober–november 1982, številka 9–10, priloga, str. 4.}
• ^{[7] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 144–145, Poslovna poročila.}
• ^{[8] Prav tam.}
• ^{[9] Jeklotehna : 40 [let], Maribor : Jeklotehna, 1988.}
• ^{[10] Prav tam.}