Jeklotehna Maribor je bila eno največjih trgovskih podjetij v Mariboru, v svojih najuspešnejših časih je zaposlovala skoraj 2.000 ljudi in imela močno razvejano dejavnost. Ta je obsegala veleprodajo s predstavništvi po celotni nekdanji Jugoslaviji in v tujini, prodajo na drobno s številnimi trgovinami v centru mesta Maribor, v Slovenski Bistrici ter Murski Soboti. Podjetje se je uveljavilo kot oskrbovalec industrije, gradbeništva in obrti v Podravju, Pomurju in na Koroškem z domačo in uvoženo opremo in s tehničnim reprodukcijskim materialom.
Podjetje je ime Jeklotehna dobilo leta 1954, formalno pa se za njegovo ustanovitev šteje leto 1947, ko je bilo ustanovljeno podjetje Industrijski servis Maribor. Zgodovini podjetja pa lahko sledimo v še zgodnejši čas, v leto 1920, ko sta družbenika Ferdo Pinter in Rado Lenard, mariborska trgovca, ustanovila podjetje Pinter & Lenard, Maribor, ki se je ukvarjalo s trgovanjem z železnino na drobno in debelo. Sedež podjetja je bil na nekdanji Aleksandrovi cesti 32–34 (današnji Partizanski cesti). Te prostore je podjetje uporabljalo kot svoje do devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Od ustanovitve do stečaja je minilo 50 let. Podjetje je pokopalo več dejavnikov: od denacionalizacijskih postopkov, ki so zarezali v dejavnost posameznih poslovnih enot (trgovin), do prehoda na drugačen način poslovanja, stečajev proizvodnih podjetij, ki so bili Jeklotehnini veliki odjemalci, ter velike nezaposlenosti v Mariboru, ki je zmanjšala kupno moč prebivalstva. 60 let po ustanovitvi je bilo podjetje v stečaju prodano podjetju Rating d. o. o. Ljubljana. Dejavnost podjetja po uvedbi stečaja se je leta 1997 prenesla na hčerinsko podjetje Jeklotehna Trgovina d. o. o., ki je bilo ustanovljeno leta 1991. Zaposlovalo je le še 600 ljudi, poslovalo pa je brez nepremičnega premoženja, saj je bilo vse v lasti podjetja Jeklotehna Maribor v stečaju. Za vse lokale in trgovine je tako moralo plačevati najemnino. Že v začetku leta 1998 so začeli z zapiranjem trgovin in prodajnih centrov. Sčasoma se je tudi v tem podjetju začel stečajni postopek, ki se je leta 2004 zaključil.
Pokrajinski arhiv Maribor je ob stečaju podjetja v hrambo prevzel arhivsko gradivo, ki je nastalo med letoma 1948 in 2004 in se hrani v skoraj 400 arhivskih škatlah. Med poslovnimi dokumenti (matičnimi knjigami zaposlenih, zaključnimi računi, poslovnimi poročili, zapisniki upravnih organov, projekti za izgradnjo poslovnih prostorov, stečajno dokumentacijo) je bila prevzeta tudi bogata fototeka podjetja, ki obsega kar 19 arhivskih škatel. Ohranjeno arhivsko gradivo predstavlja pomemben kamen v mozaiku zgodovine mesta in njegovega gospodarstva ter utripa nekega časa.
Podjetje je v Mariboru pustilo neizbrisljive sledi, tako v srcih ljudi kot v videzu mesta. Že omenjenih okoli 2.000 zaposlenih je svoj kruh služilo z delom v mnogih trgovinah, v Avtohiši, v Trgovski hiši Merkur, v skladiščih v mestu in v Bohovi. Podjetje je v Mariboru postavilo prvo trgovsko hišo in vpeljalo nov samoizbirni način prodaje, vgradilo prve tekoče stopnice v mestu, odprlo prvo avtohišo, v Bohovi postavilo sodoben blagovnodistribucijski objekt itd. Te stavbe živijo še danes … z novimi vsebinami, drugimi ljudmi. Prebivalci Maribora tako še vedno rečemo »Dobimo se pri Merkurju«, čeprav je ta svoja vrata zaprl že leta 2002.
