Zapuščina trgovca Antona Udoviča iz Jelšan. Dokumente in fotografije je prispevala v akciji Zbiramo spomine 2022, Stari običaji in predmeti, ki so se nekoč uporabljali in jih hrani Marija Lenarčič.
Moj nono Anton Udovič se je rodil v Jelšanah leta 1867 očetu Martinu Udoviču – Merkužu in drugi ženi Mariji Štembergar iz Brguda (Hrvaška). Otroštvo je preživel v jelšanski fari, ki je bila v tistem času središče bogate kulturne ustvarjalnosti. Čitalnica, bésede in kvalitetno šolstvo so zaznamovali nadarjenega mladega Antona. Po vsej verjetnosti je s pomočjo duhovnika in učitelja nadaljeval šolanje za trgovca v Nemčiji (tedanji Avstro-Ogrski). Izučen trgovec, ki je ob nekem dogodku prejel glavno denarno nagrado, se je premožen vrnil v Jelšane.
Pod cerkvijo, kjer je bil glavni trg, je kupil zemljišče in dal sezidati dve hiši, ki stojita še danes. Hiša št. 56 je bila zgrajena leta 1889, v njej pa je bila znana trgovina, bogato založena od jestvin do orodja, šivalnega pribora do metrskega blaga, od čevljev (modni moški čevlji, ki so pri hoji škripali) do zlatega nakita. Trgovina je bila odprta tudi po nedeljski maši, da so si ljudje od blizu in daleč nakupili potrebno (Brdo, Dolenje, Novokračine, Sušak, Lisac, Klana, Lipa, Škalnica, Rupa, Šapjane, Pasjak, Brce, Mune itd.).
Anton Udovič je daroval za zidavo trsatske cerkve in rubine, ki krasijo jelšansko monštranco (lunolo). Ko se je gradila železnica proti Reki, je predlagal, da gre vlak ob vznožju Jelšan. Na ovinku za Veliko Brdo, kjer bi bila postaja, je imel izdelan načrt za družinski hotel na naši parceli. Gospod Pipp, vpliven mož iz Šapjan, pa je dosegel, da je šla železnica skozi Šapjane.
Hiša št. 61, kjer živi moja družina, je bila zgrajena 1907 in je do danes ostala skoraj avtentična (stara okna, vrata, kovana ograja, ulična svetilka ipd.).
V času avstro-ogrske vladavine je bila trgovina v velikem razcvetu, svoj sijaj pa je izgubila pod italijansko oblastjo, predvsem zato, ker nono po pogovoru s svojim prijateljem duhovnikom Velhartickym iz Prage, ki je bil župnik v Jelšanah, ni menjal avstrijskih kron. Čez noč je moral znova pričeti iz nič.
Anton Udovič je bil prvič poročen s Čehinjo Jožefo Velharticky, sestro prijatelja duhovnika, ki je pri porodu umrla. Pri štiridesetih letih se je ponovno poročil s takrat dvajsetletno Marijo Frol, mojo nono, ki mu je rodila tri deklice (ena od njiju je moja mati) in sina.
Trgovina ni nikoli več doživela velikega uspeha, saj so jo pod jugoslovansko oblastjo nacionalizirali. To nam lahko služi kot opomin, da nič na tem svetu ne traja večno.
Zapisala Marija Lenarčič.
