Erotika je zbirka Cankarjevih pesmi, ki je izšla kar dvakrat; prvič leta 1899 in drugič (kot nova izdaja) leta 1902. Prvo zbirko je namreč zaradi domnevno neprimerne vsebine skoraj v celoti kupil in jo zažgal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.
Cankar je v novi izdaji Erotike izločil nekatere pesmi, ki so bile objavljene v prvi. Obe izdaji vsebujeta tri cikle lirskih pesmi; Helena, Iz lepih časov, Dunajski večeri.
Iz lepih časov, 11.
Kje je pomlad
Kje je pomlad, kje je dekle moje! …
Plašč meglen je nad zemljo razstrt;
V snegu škriplje pod nogami cesta,
Lepa ljubica mi je nezvesta,
V srcu mojem biva hladna smrt.
Helena, 10
A to bilo je davno, davno
A to bilo je davno, davno
In ne povrne se nikdar.
Jesen je; nad menoj oblake
Podi vihar.
Po cesti hodim sam, otožen …
Ah, ali je to sen samo?
Helena! … Ali ne pozna me
In gre mimo.
Iz lepih časov, 17.
Po cesti tam z gospó prelepo
Po cesti tam z gospó prelepo
Graščak se vozi na saneh;
Sladkó zvené srebrni zvončki,
Kot ljubice nebeški smeh.
Kakó je vzdramil dušo mojo
Srebrnih zvončkov tenki glas!
In splavala je daleč, daleč,
Tjà v mojo ljubo, tiho vas:
V visokem snegu jo zavijem,
Naravnost v topli vinski hràm;
Tam vam je čudosladko vino,
Prelepa je točajka tam! …
»Oj ljubček, dolgo je že tega,
Kar bil si zadnjikrat pri nas …«
»To ni nič čudno, draga moja:
Takó hudó je zunaj mraz –
Takó hudó je mraz tam zunaj,
Da nisem mogel od peči;
Pa, ljubica zató ne misli,
Da moje srce gorko ní.
Zdaj naj sneží, naj brije veter,
Naj zgrne se nad nama noč, –
Kaj méniva za tó se mídva,
Na gorkem se objemajoč – «
Od daleč se glasíjo zvončki,
V ledeni véčer sneg prší;
A moja ljubica prelepa
V naročju drugemu sloní.
