Črtica Marjaš je poimenovana po igri z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk. Črtica je bila prvič objavljena avgusta 1912 v literarnem mesečniku Dom in svet, ki je bil na začetku zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se je razvil v izrazito literarno revijo. Izhajal je v letih 1888 do 1944.
Molčala je dolgo
Molčala je dolgo, nato pa me je nenadoma vprašala:
»Ali ste bili že daleč zunaj? Tako daleč, kakor je tisto nebo tam?«
»Daleč sem že bil.«
»Pripovedujte, kako je tam!«
» … beseda je slepa … na oni strani, tam v daljavi, je svet. Bodi kakor je, midva pa igrajva.«
»Ne bom igrala nocoj … Brala sem, da so gozdovi tam in na podobi sem jih videla – kakšni so gozdovi? Ali vas je bilo strah, če ste jih ugledali?«
Cvetice
»Brala sem, da rasto tam cvetice na polju, kar je pod visokim nebom in nikogar ni, ki bi jih zalival. Ali ste videli kdaj take cvetice? Rada bi jih videla, te nezaklenjene, ki ne marajo usmiljene roke, da bi jih zalivala …
Morje
Ali ste videli kdaj morje? Tisto morje, ki je brez konca, kolikor daleč meri oko?!
Sveča
Še pred mrakom je prišla mati. Prižgala je svečo, postavila jo je na mizo ob zofi in ni izpregovorila besede. Od tiste ure je nisem več videl in nihče mi ni povedal, kam da se je napotila. Tudi ona je pač ugledala ob poslednji uri gozdove, polja in morja. Najgloblja bolest molči, najvišje hrepenenje se izpolni v samoti …
