KKS v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1928. Osrednji odbor in tudi sedež kluba sta bila v Ljubljani, pododbori so bili še v Mariboru, Celju, Trbovljah, na Jesenicah in na Prevaljah. Pozneje še v Dravogradu, na Jezerskem in na Ravnah, celo v Zagrebu in Beogradu. Klub je bil ustanovljen na pobudo koroških Slovencev, ki so zaradi sodelovanja pri plebiscitu izgubili svojo domovino in so bili prisiljeni na izselitev, begunstvo na področju tedanje Jugoslavije.
Janko Zerzer je v Koledarju Mohorjeve družbe (2008) zapisal: »Predvsem so to bili učitelji, duhovniki, zdravniki, pravniki, uradniki. Njim so bile odvzete eksistenčne osnove, torej so bili prisiljeni iti v emigracijo. Po mnenju zgodovinarjev je bil to za koroške Slovence najtežji poplebiscitni udarec, saj so izgubili svojo vodilno družbeno plast. Julij Felaher, doma v Melvičah pri Zilji, brez dvoma ena od osrednjih osebnosti med koroškimi emigranti, je videl to izselitev pozneje še v drugačni luči … «
Že ob ustanovitvi Kluba koroških Slovencev v Ljubljani (1928) so za predsednika izbrali dr. Julija Felaherja. To funkcijo je opravljal vse do leta 1969 oz. do svoje smrti. Vmes je, takoj po drugi svetovni vojni, klubu formalno predsedoval Prežihov Voranc, ki pa zaradi bolezni tega dela sam ni mogel opravljati. V pravilih KKS so zapisali glavne namene njihovega delovanja: »Gojiti študij manjšinskega vprašanja s posebnim ozirom na Koroško in iskati stike z društvi, ki imajo slične namene; širiti zanimanje za koroške Slovence v Jugoslaviji; vzdrževati stalne zveze med koroškimi emigranti v Jugoslaviji in Korošci, bivajočimi izven mej Jugoslavije; voditi evidenco vseh emigrantov v Jugoslaviji; gojiti vzajemno spoznavanje članov, njih zbliževanje in medsebojno podpiranje; podvzeti vse, kar utegne kakorkoli služiti kulturni vzajemnosti med Slovenci v Jugoslaviji in slovenskimi Korošci, bivajočimi izven mej Jugoslavije.«
Arhiv oz. Felaherjeva zapuščina, ki jo hranimo, je izrednega pomena tudi za Klub koroških Slovencev. Vsebuje namreč tudi gradivo strokovnega dela o Koroški, tako Felaherja kot tudi Inštituta za narodnostna vprašanja. V zbirki so številni elaborati, študije in ekspertize o koroškem vprašanju. Znotraj zapuščine je tudi bogato etnološko gradivo, gradivo v obliki raznih študij, razprav in potopisov. Tudi ta del zapuščine (ki se nanaša na KKS) je pred leti pregledoval in raziskoval dr. Danijel Grafenauer, ko je pripravljal svojo doktorsko disertacijo. V obsežnem doktorskem delu na več mestih tudi navaja podatke, pridobljene iz Felaherjeve zapuščine, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne.
Viri:
Grafenauer, Danijel: Življenje in delo Julija Felaherja in koroški Slovenci, 2009.
Zerzer, Janko: Tischlerjeva nagrada 2007. V: Koledar Mohorjeve družbe 2008, str. 48−53.
