Pričelo se je tisto pravcato čakanje, kakor je pri vojakih v navadi. Ker pa je bil ravno pustni ponedeljek, se je dalo čakati, saj smo imeli za želodec cvrtje in meso. Sonce je toplo sijalo, da smo se kar prijetno sončili do 13. ure.
Ta zasilna vojašnica je opuščena tovarna za sladkor. Starinska stavba ima pet nadstropij, močno zidovje in strope obokane, da izgleda kakor kak grad. V njej je bil nastanjen 17. pešpolk, h kateremu sem bil dodeljen. Rekli so mu »kranjski Janezi«. Nas so pustili zunaj, z Matijo Sršenom in z nekim iz Radomelj smo se zmenili, da bodemo bolj skupaj. Vendar sta šla ob poldan kosila iskat in ju do polu dveh ni bilo nazaj. Ko se je pričelo popisovanje, sem bil hitro poleg. Ko nas je bilo 300, so nam povedali, da smo določeni k 7. lovskemu bataljonu in da se peljemo zvečer na Vrhniko.
P. Naglič, 2007
7. lovski bataljon (Feldjager bataillon No. 1) so sestavljali pretežno Slovenci, večinoma Kranjci. Naborno območje je bila Gorenjska in Dolenjska. Aprila 1915 je bil bataljon izpopolnjen na Vrhniki in je ob pričetku bojev odšel na soško fronto. Že na samem začetku je utrpel hude izgube. 10. marškompanija pod poveljstvom češkega poročnika Rigala je šla na koto Gradišček, kjer se je ravno začela prva italijanska ofenziva. V desetih dneh je italijanska artilerija razbila marškompanijo tako, da je od 360 mož ostalo živih le 49.
A. Rant, 1997
