Gasilsko društvo ni imelo svojih prostorov na območju tovarne. Člani so »gostovali« v službenih prostorih poklicnih gasilcev v hali za upravnim poslopjem, saj je bilo društvo združeno s poklicnimi gasilci v Gasilski enoti.
Za potrebe gašenja požarov so imeli v Litostroju štiri gasilske bazene – v dveh so celo gojili ribe, najbrž za potrebe delavsko-uslužbenske restavracije – kasneje pa so na območju podjetja namestili še hidrante. Gasilska enota je bila opremljena z vsemi sredstvi za gašenje požara, o izbruhu požara pa je bila obveščena po namenski signalni napravi, ki je bila povezana z vsemi obrati podjetja. Do najbolj oddaljenega objekta so gasilci potrebovali slabe tri minute.
Gasilsko društvo je imelo l. 1962 ob desetletnici svojega obstoja 31 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Leto poprej so litostrojski gasilci intervenirali pri 22 požarih in drugih nezgodah, imeli so 32 gasilskih vaj (9 izrednih in 6 nočnih), 3200 ur dela pa so namenili za izkop hidrantov in druga dela.
Do leta 1968 je članstvo društva upadlo, prenehali sta delovati mladinska in ženska desetina, moško člansko ekipo pa so v glavnem sestavljali starejši člani kolektiva. Članstvo v društvu je bilo povezano z dodatnimi delovnimi obveznostmi in napori, zato je imelo društvo trajne težave s pomlajevanjem svojih vrst. Pomanjkanje mlajših članov je v zgodnjih sedemdesetih letih društvu celo onemogočilo sestavo desetin za sodelovanje na republiških tekmovanjih.
Januarja 1969 je gasilsko društvo Litostroj štelo 52 članov, od teh je bilo 13 aktivnih, 21 rezervnih (čuvaji, vratarji itd.) in 3 podporni člani ter 14 poklicnih gasilcev. Sredi sedemdesetih let je bilo število članov še zmeraj prenizko, povprečna starost pa 40 do 45 let. L. 1977 je društvo vključevalo že okrog 60 članov, zavoljo visoke starostne strukture pa je društvo vabilo v svoje vrste mlajše člane delovnega kolektiva.
Smotrnost organizirane požarne varnosti v Litostroju potrjuje statistika, po kateri je v prvih petnajstih letih delovanja (1952–1967) društvo zabeležilo posredovanje pri 148 začetnih požarih. Število intervencij v naslednjih letih je precej nihalo, v povprečju je znašalo ok. 15–20 intervencij na leto (l. 1961 22, l. 1968 14, l. 1969 18, l. 1970 11, l. 1975 18, l. 1979 29, od tega 8 v KS Litostroj, l. 1980 22, l. 1981 16, od tega 3 izven podjetja, l. 1983 5). Škoda, ki je pri tem nastala, je bila v večini primerov le minimalna, tudi zavoljo hitrega posredovanja usposobljenih delavcev in dostopnosti gasilske opreme v vseh obratih. Pogosti vzroki za požare so bili kajenje na nedovoljenih mestih, uporaba grelnih naprav, ki niso dovoljene ali zaščitene po predpisih, varjenje na nevarnih mestih itd. Gasilska enota je poleg gašenja opravljala tudi redne obhode tovarne in preglede gasilnih aparatov ter prostorov. Izvajala je redne praktične gasilske vaje, na katerih so se gasilci usposabljali za hitre in učinkovite akcije. Člani enote so se neprestano poklicno in strokovno usposabljali na različnih tečajih, predavanjih in seminarjih.
Za potrebe izobraževanja delavcev Litostroja je enota izvajala izobraževanja za pravilno rokovanje z gasilnimi aparati ter za preprečevanje požarov, z različnimi akcijami je opozarjala zaposlene o pomenu preventivnega ravnanja. Pri tem je tesno sodelovala s požarnovarstveno komisijo delavskega sveta in drugimi organi podjetja, ki so bili zadolženi za preventivo in varnost delavcev.
