Za ljubljanskega župana je bil imenovan maja 1820. Že v času službovanja pri državnih domenah je pokazal odlične administrativne sposobnosti, pa tudi mnogo smisla za šolo in pomoč narodu. V Ljubljani so mu njegova delavnost, iniciativnost in strokovna izobrazba kmalu pripomogle, da je bil poleg guvernerja ter škofa najbolj upoštevan javni funkcionar v deželi.
Odkod je rodbina Hradeczky?
Utemeljitelj rodu kranjskih Hradeckijev je bil Franc Ksaver Hradeczky iz Kutne gore na Češkem, ki je bil vsaj že 1773 v Ljubljani. Do smrti leta 1814 je deloval kot računski svetnik cesarsko kraljevega pokrajinskega državnega računovodstva. Izmed njegovih sedmih otrok je Janez Nepomuk Hradecki, rojen 30. avgusta 1775, najprej študiral in končal filozofijo v Gradcu.
Funkcije Janeza Nepomuka Hradeckega
Od 27. 9. 1792 je Janez Nepomuk Hradecki delal pri pokrajinskem državnem računovodstvu v Ljubljani, od 1794 do 1820 je služil pri administraciji državnih domen kot kontrolor za Mekinje, oskrbnik za Fužine in Turen, potem oskrbnik v Bistri, deloval je tudi v Dolenjem Logatcu, bil davčni upravnik, t. i. »receveur« v Ljubljani za časa Napolenovih Ilirskih provinc.
V letih 1813 – 14 je zasedal funkcijo adjunkta v novi domenski pisarni za beljaški okraj, med 1814 in 1820 je bil oskrbnik in okrožni komisar v Loki. V Ljubljani je maja 1820 na magistratu nasledil Janeza N. Rozmana, ko so tega prestavili med svetnike mestnega in deželnega sodišča v Ljubljani.
Janez Nepomuk Hradecki je poleg županovanja v Ljubljani zasedel in opravljal še mnogo drugih pomembnih funkcij. Shematizmi oblastev na Kranjskem in Goriškem kažejo, da je bil Hradecki leta 1820 še okrožni komisar na državnem posestvu v Škofji Loki. Leta 1821 je bil omenjen kot mestni odbornik in župan, stanujoč v magistratnem poslopju. Bil je član Kmetijske družbe za Kranjsko in direktor hranilniškega društva v Ljubljani (Sparcasse-Verein in Laibach). Bil je med pobudniki za ustanovitev tega društva. Deloval je kot član komisije za ubožnico v Ljubljani. Bil je prisednik pri guberniju v zadevah katastra, cesarsko-kraljevi svetnik, postal dopisni član Kmetijske družbe za Štajersko in direktor Ilirske hranilnice v Ljubljani (1833). 1834 je postal še dopisni član cesarsko-kraljeve koroške družbe za pospeševanje kmetijstva in industrije. Opravljal je tudi funkcijo stanovskega odbornika. 1846 je omenjen kot član komisije za izsuševanje Ljubljanskega barja, dopisni član kmetijskih družb Štajerske, Koroške in Goriške, član Muzejskega in zgodovinskega društva province, notranjeavstrijskega industrijskega in obrtnega društva, član Kranjskega deželnega muzeja, izbran je bil v centralni odbor notranjeavsrijskega zgodovinskega društva v Gradcu.
Nagrobnika župana in njegove žene (rojene Schweitzer) kot tudi njegovih staršev Franca Ksaverja, matere Rozalije ter županove hčerke Karoline (umrla 1826) se nahajata na pokopališču Navje.
