Potekal je med 10. in 16. majem leta 1932. Organizirala ga je Glasbena matica, ustanovljena leta 1872, ob šestdesetletnici svojega obstoja in delovanja ter petdeseti obletnici svoje glasbene šole. To je bil prvi takšen festival v državi. Potekal je na več ljubljanskih prizoriščih: na Kongresnem trgu, v dvoranah Filharmonije, opernega gledališča in hotela Union, v frančiškanski cerkvi, pred stavbo Glasbene matice ter celo na ljubljanskem velesejmu. Pročelje društvene stavbe na Vegovi ulici je bilo že leto poprej temeljito prenovljeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika: dozidali so velik balkon. Uredili so tudi park pred poslopjem. Stavba Glasbene matice, katere notranjost so obnovili po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja, je bila za to priložnost še posebej okrašena.
Festival je pokazal vso razsežnost in širok domet slovenske glasbe do tedaj: občinstvo je spremljalo nastope glasbenega naraščaja Glasbene matice, operne predstave, cerkveno glasbo, ubrane pevske zbore in orkestre ter celo pritrkovalce na zvonove.
V mesečniku Domači prijatelj je književnik in poročevalec z odrskih prizorišč Ivo Peruzzi zapisal, da sta »izrazito slovensko lice in višek prireditev tvorila simfonični in zborovsko instrumentalni koncert dne 14. maja in Gallusov koncert pevskega zbora Glasbene matice dne 15. maja.« Ob koncu festivala so v časniku Jutro zapisali, da je Glasbena matica s to obsežno, »v najrazličnejše tanke veje glasbene umetnosti prepleteno prireditvijo« docela upravičila svojo pomembnost in dokazala, da je resnično matica slovenske in v širšem pomenu jugoslovanske glasbene umetnosti. Vsakdo se je moral ob ogledu festivala prepričati, »kako velik razvoj je dosegla glasbena umetnost pri nas v najrazličnejših panogah te predivne Muze«.
Časnik Jutro je 15. maja 1932 poročal: »Vsa pomlajena in slavnostno okrašena prejema Ljubljana goste prvega slovenskega glasbenega festivala. Hiše so okrašene s trobojkami. Živahno vrvenje je po vseh ulicah, prišli so že mnogi gostje iz raznih krajev države. Posebno je opažati tudi mnogo mladine, ki je izkoristila binkoštne počitnice, da bo deležna ene naših najznamenitejših prireditev. Na glavnem kolodvoru posluje stanovanjski urad in je za vse dobro poskrbljeno. Valovi množice se nenehoma usmerjajo proti Vegovi ulici in na Kongresni trg, kjer se bo vršil najsvečanejši del festivala. V dveh dolgih vrstah so vzdolž Vegove ulice postavljeni rdeči drogovi, na katerih plapolajo zastave, vsaka posamič v drugi barvi: v rdečem, belem in modrem. Sohe osmerih naših zaslužnih skladateljev, postavljene na bele stebre pred poslopjem Glasbene Matice, ki so že sinoči vzbujale mnogo občudovanja, so danes zakrite in čakajo slavnostnega odkritja, ki se bo izvršilo v ponedeljek dopoldne. Na Kongresnem trgu je že postavljen velik oder, na katerem se bodo na binkoštno nedeljo popoldne predstavili tisočglavemu občinstvu proslavljeni pevski zbori.«
Spored glasbenih nastopov in dogodkov po dnevih:
10. maja: V veliki dvorani hotela Uniona je potekal javni nastop gojencev šole Glasbene matice. Nastopil je mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Šonca in šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja.
13. maja: Ob 20. uri je bil v dvorani Filharmonične družbe komorni koncert godalnega kvarteta državnega konservatorija v Ljubljani (oddelek komorne šole prof. Jana Šlaisa). Izvajali so dela skladateljev Marjana Lipovška, Slavka Osterca in Lucijana M. Škerjanca.
14. maja: Dopoldne so v veliki dvorani Narodnega doma odprli glasbeno razstavo, ki je prikazala zgodovinski razvoj glasbe v Sloveniji. Zvečer simfonični in zborovsko-instrumentalni koncert Glasbene matice v Unionski dvorani.
15. maja: Dopoldne v frančiškanski cerkvi slovesna maša z izvedbo del cerkvene glasbe. Ob desetih v opernem gledališču koncert ljubljanskih srednjih šol; Ob pol dvanajstih se je v Filharmonični dvorani odvil Gallusov koncert. Popoldne ob 15. uri je bil na Kongresnem trgu organiziran koncert pevskih zborov: češkega »Hlahola«, hrvaškega »Lisinskega« in našega Učiteljskega pevskega zbora. Zvečer so v operi zaigrali Matija Bravničarjevo opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dirigiral je kapelnik Anton Neffat, režiral pa Ciril Debevec.
16. maja: Slavnostni občni zbor Glasbene Matice v Filharmoniji, razvitje zastave, poklonjene Glasbeni Matici ob njenem jubileju. Po končanem slavnostnem zborovanju so odkrili spomenike osmim jugoslovanskim zaslužnim glasbenikom; Popoldne ob pol enih se je pričelo na velesejmu tekmovanje slovenskih pritrkovalcev. Udeležba je bila velika. Potrkovanje na nove štiri brezjanske zvonove je zelo uspelo. Ob štirih se je prav tam pričela tekma pevskih zborov.
Dogodkov so se udeležili številni prebivalci Ljubljane, od znamenitih gostov in mestnih velmož pa je potrebno omeniti predstavnike društev, kulturnike, banovinske uradnike, ministrske pomočnike, kraljeve odposlance, konzule ter predstavnice ženskih organizacij.
Umetniški odsek za pripravo festivalskih prireditev so sestavljali Anton Lajovic, Lucijan Marija Škerjanc, Mirko Polič, Slavko Osterc in Emil Adamič. Izbor prireditev in povabljenih gostov ter zlasti repertoar na koncertih in pevskih nastopih so poleg umetniških vodila tudi narodna merila.
