Od skromnih poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških vesti o izobraževalnem procesu v guštanjski župniji pa je bil ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja narejen pomemben korak k nadgradnji šolskega procesa na našem območju. Že dolgo je znano, da je guštanjski župnik Gašper Pilat pustil neizbrisen pečat na izobraževalnem področju. Iz več listin se odraža njegova skrb za mlade in njihovo prihodnost, saj so bile razmere, v katerih so bivali mladi na prehodu iz 17. v 18. stoletje, težavne in neprijazne. Tudi sam je na svoji življenjski poti bil deležen pomoči dobrotnikov, in je to dobroto hotel prenesti tudi na naslednje rodove. Ko je 16. julija leta 1686 izstavil listino, s katero je daroval 3600 goldinarjev za stalno duhovniško mesto pri guštanjski bratovščini Kristusove smrtne muke, je določil, naj ta duhovnik vsako nedeljo poučuje otroke o krščanskem nauku, in sicer ob takšni uri, kot bodo to določili njegovi nadrejeni v Cerkvi, pri čemer je mislil na guštanjskega župnika na Fari. Če bi to duhovniško mesto ostalo dlje časa nezasedeno, je določil, naj preostanek denarja iz te ustanove raje namenijo za ustanovitev bolnišnice oziroma špitala v Guštanju.(19)
Pri Gašperju Pilatu se je njegova skrb za mladino odražala tudi v listini, izdani na dan očiščenja Device Marije leta 1688, ko je ustanovil ubožno štipendijo, s katero je namenil 1000 goldinarjev za revno mladino (tako fante kot dekleta) iz guštanjske župnije z namenom omogočiti njihovo poroko. Pilat v listini piše, da je spoznal, da samski mladi fantje zaradi svoje revščine sploh niso imeli nobenega upanja, da bi lahko kdaj sklenili zakonsko zvezo. Zato so se, tako Pilat, spreminjali na slabše (»Unehrbahrlichen Wandl«) in se podajali v sramotno razuzdanost (»unzucht«). Iz tega torej lahko sklepamo, da se mladi zaradi revščine niso odločali za poroko in so živeli v zunajzakonski skupnosti. Tako rojeni nezakonski otroci so bili že od vsega začetka stigmatizirani in jih praviloma ni čakala nič boljša prihodnost. Da bi vsaj malenkostno zmanjšal to zlo, kakor je ta pojav imenoval Gašper Pilat, se je na koncu odločil za nekakšno poročno darilo, namenjeno guštanjski mladini, in sicer v obliki te ubožne ustanove.(20)
Pilat je skupaj z Janezom Andrejem plemenitim Sichtenom naložil 1. novembra 1698 pri koroških deželnih stanovih 4000 goldinarjev za mesto stalnega duhovnika v trgu Guštanj, kar sta oba potrdila v listini z dne 30. aprila 1699.(21) Za izobraževanje revnega prebivalstva je osnove institucionalnega šolstva postavil v listini z dne 1. januarja 1700, v kateri je z Janezom Andrejem Sichtenom, lastnikom dvorcev Ravne in Dobji dvor, ustanovil stalno duhovniško mesto v trgu Guštanj – beneficiat. Med drugim je v listini zabeleženo, da guštanjski beneficiat ne bo imel velikih skrbi z vodenjem gospodarskih zadev, zato bo imel veliko časa, da pa se bo izogibal škodljivi brezdelnosti, naj v božjo slavo in čast ter v svoj dušni blagor predvsem v latinščini poučuje tri revne fante, ki so bili za to primerni in sposobni. Vsako nedeljo je moral poučevati otroke v krščanskem nauku, pri čemer je moral svoje poučevanje osnovati na dobrih katehetskih knjigah in dobrosrčnosti. Pilat in Sichten sta tudi k tej listini dodala zahtevo, naj se v primeru, da bi bilo mesto beneficiata kdaj v prihodnje ukinjeno, ustanovi iz preostalega denarja bolnišnica oziroma špital v trgu Guštanj.(22)
Na tem mestu naj tudi zavrnemo trditve Frančka Lasbaherja v prispevku »Ravensko osnovno šolstvo slavi tristoletnico«. Avtor napačno navaja, da je Gašper Pilat z listino, »ki jo je podpisal z guštanjskim graščakom Thurnom, omogočil podporo revnim dijakom«.(23) Tu je avtor pomešal več različnih listin, ki jih je vse izdal župnik Gašper Pilat. Prva netočnost je ta, da listine o štipendijskem skladu Gašper Pilat ni podpisal z grofom Thurnom, ampak jo je izdal s sopodpisnikom Feliksom Coroninijem, rektorjem jezuitskega kolegija v Celovcu. Zapišemo lahko tudi, da Gašper Pilat ni izdal nobene listine na področju šolstva, kjer bi kot soizdajatelj ali sopodpisnik bil naveden kateri od članov grofovske rodbine Thurn. Pri izdaji zadolžnic in listine o ustanovitvi beneficija v trgu Guštanj je bil soizdajatelj Janez Andrej Sichten, plemič, ki je takrat bival na ravenskem dvorcu. Tudi Lasbaherjeva namigovanja o tem, da je Pilat v isti listini beneficiatu naročil, naj poučuje tri revne otroke, dokler ne bo stalnega učitelja, je netočna in je v besedilu listine ni zaslediti. Pravilno pa potem Lasbaher nadaljuje, da je poveril Pilat beneficiatu nalogo poučevanja treh dečkov v latinščini, ker je menil, da bo imel beneficiat dovolj časa, da pa ga ne bi preživljal v brezdelju, mu je poveril to nalogo, »da se bo izogibal škodljivi brezdelnosti, mora v svoj dušni prid in za večno plačilo vzeti v uk tri uboge, sposobne fante, predvsem v latinščini«.(24) Nadalje Lasbaher navaja, da obstaja nejasnost, koliko dečkov naj bi poučeval beneficiat – ali tri ali pa dvanajst.(25) V listini o ustanovitvi beneficija pri cerkvi sv. Egidija je jasno zapisano, da je beneficiat dobil nalogo poučevanja treh revnih dečkov iz trga. Podatek o dvanajstih dečkih pa se nanaša na Pilatovo oporoko, v kateri je zapisal, da namenja preostanek svoje zapuščine (kolikor je je po vseh razdelitvah še ostalo) za namestitev stalnega učitelja v trgu Guštanj, ki je dobil za nalogo brezplačno poučevati dvanajst revnih fantov iz trga. Ta določila iz Pilatove oporoke pa so bila formalno povzdignjena v ustanovo šele 1. aprila 1767, o čemer pa bo zapisanega več v nadaljevanju.(26) Tudi zgodovinar Alojz Pristavnik piše v svojem prispevku »Zgodovina šolstva v Mežiški dolini do leta 1918« o tem, da je omenjena Pilatova listina o ustanovitvi beneficija z dne 1. januarja 1700 privedla do nastanka šole v Guštanju.(27) Pristavnik nato v podpoglavju o guštanjski šoli pravilno zapiše, da je guštanjski beneficiat za svoje šolsko in drugo delo prejel na leto 50 goldinarjev ter da je upravljal z dodeljenim knjižnim inventarjem, živino, zemljišči, beneficiatovo hišo (župniščem) in pripadajočo hišno opremo.(28) Tu se postavlja tudi vprašanje, ali pomeni Pilatovo določilo o poučevanju treh revnih otrok v listini o ustanovitvi guštanjskega beneficija res začetek nekega sistematičnega šolstva v guštanjski župniji. Glede na zgodovinska dejstva, ki smo jih navedli do sedaj, je v guštanjski župniji gotovo obstajala že v srednjem veku nekakšna župnijska šola, v kateri so verjetno premožnejši otroci pridobili osnovno pismenost, s katero so lahko potem nadaljevali šolanje. Ali je bila isti čas v trgu kakšna trška šola za otroke guštanjskih tržanov, je lahko stvar razprave. Dejstvo namreč je, da Guštanj od 14. do 18. stoletja ne bi mogel delovati kot trg, če v njem ne bi bilo pismenih ljudi, ki so zagotovo svoje otroke (fante) poslali bodisi v župnijsko ali pa trško šolo. Da je Gašper Pilat naročil poučevanje revnih otrok, nam sporoča, da je bilo šolanje tisti čas privilegij premožnejših prebivalcev, iz česar lahko sklepamo tudi, da je bilo verjetno plačljivo. Torej revnim nedostopno. In da bi omogočil vsaj nekaterim revnim otrokom boljše možnosti v življenju, je dal beneficiatu prej omenjeno navodilo.
Enako navodilo je v Pilatovi oporoki leta 1706 prejel bodoči učitelj, ki naj bi poučeval 12 revnih otrok (»zwölf armbe Khinder«).(29) Spet je izrecno zapisano »revnih otrok«, ker ti niso imeli možnosti, da bi plačali šolnino in obiskovali šolo skupaj s premožnejšimi otroki. Je pa na to Pilatovo ustanovo za ustanovitev učiteljskega mesta opozoril leta 1999 tudi Erwin Wlodyga v prispevku o začetkih šolstva v Guštanju, na Tolstem Vrhu in v Kotljah.(30)
_____
19 Prav tam, str. 225–237.
20 AŽP, Kopija kopialne knjige, str. 254–260.
21 PAM, SI_PAM/0001_00629, zbirka Listin, listina 30. 4. 1699.
22 Prav tam, str. 269–278; PAM, SI_PAM/0001_00634, listina 1. 1. 1700.
23 Franček, Lasbaher: Ravensko osnovno šolstvo slavi tristoletnico (1700–2000). Koroški zbornik 3, Ravne na Koroškem, 2001, str. 30 (dalje Lasbaher: Ravensko osnovno šolstvo).
24 Alojz, Pristavnik: Zgodovina osnovnega šolstva v Mežiški dolini do leta 1918, Kronika, 56, 2008, št. str. 362 (dalje Pristavnik: Zgodovina); PAM, SI_PAM/0001_00634, listina 1. 1. 1700.
25 Lasbaher: Ravensko osnovno šolstvo, str. 30.
26 KLA, Fond Milde Stifiungen, Stiefibriefe und Stifiunegsakten, AT-KLA 189, Kaspar Pillath, Škatla 36 (dalje KLA, Milde Stifiungen, Kaspar Pillath, škatla 36).
27 Pristavnik: Zgodovina, str. 346.
28 Prav tam, str. 362.
29 AŽP, Oporoka Gašperja Pilata iz leta 1706, škatla 68.
30 Erwin, Wlodyga: Začetki šolstva v Guštanju, na Tolstem Vrhu in v Kotljah, Koroški fužinar, 1999, št. 1, str. 20.
