Povzetek
Članek najprej oriše politične in družbene razmere, s poudarkom na II. Slovenskem taboru, ki se je odvijal v Žalcu 6. septembra 1868, ki so botrovale k ustanovitvi čitalnice na Vranskem.
Bolj podrobno opiše razvoj, organizacijo in delovanje čitalnic na Slovenskem. S pomočjo ohranjenih kopij zapisnikov Narodne čitalnice na Vranskem pokaže, da se je tudi vranska čitalnica razvijala in delovala podobno kot ostale. V 70-ih letih 19. stoletja je bila vranska čitalnica središče narodnega življenja in delovanja, ne samo na Vranskem, ampak tudi po Spodnji Savinjski dolini. Kasneje, ko so bile čitalnice ustanovljene še po drugih krajih, se je delovanje vranske čitalnice omejilo na svoj okoliš. V sklopu čitalnice se je ustanovila Ciril-Metodova podružnica, pevsko društvo Vranska Vila in Sokol. V čitalnici so se na začetku zbirali tržani, kasneje so se včlanili tudi drugi.
Skozi zapise je videti pomen čitalnice za kraj, pomen čitalniške knjižnice za ljudi, ki je vsako leto beležila večje število članov. Naročene je imela vse takratne slovenske časopise, kar je bilo posebej pomembno za utrjevanje slovenske zavesti.
Knjižnica se je kar nekajkrat selila ter vseskozi povečevala svojo knjižnično zbirko. Leta 1923 so knjižnico uredili v pet oddelkov ter jih zapisali v nov katalog. Kljub težkim razmeram je čitalniška knjižnica delovala do druge svetovne vojne, ko je imela že 1348 knjig. Med vojno je bila knjižnica uničena. Ohranilo se je le nekaj knjig, ki so jih imeli posamezni člani. Po vojni so knjižnico težko obnovili. Z vztrajnostjo in zagnanostjo dveh knjižničark jim je uspelo, da je knjižnica zopet zaživela. Kasneje je za vransko knjižnico začela skrbeti Občinska matična knjižnica Žalec. Danes je Občinska knjižnica Vransko ena izmed enajstih enot Medobčinske splošne knjižnice Žalec in ima najvišji odstotek vpisanih članov občine izmed vseh občin v Spodnji Savinjski dolini.
