Sveti Križ leži jugozahodno od središča Rogaške Slatine. Po njem so prvotno tudi določali geografsko lego zdravilnih vrelcev in poimenovali vodo kot »svetokriško«.
Pred letom 1680 so v tej farni vasi vodili promet z zdravilno vodo in sprejemali prve slatinske goste, kar je razvidno iz župnijske kronike. V arhivu nadžupnije sv. Križa je zabeleženo, da je veliko domačinov dočakalo starost 100 let, kar so pripisali vsakodnevnemu pitju slatine.
Prvotna (romanska) svetokriška župnijska cerkev (prvič omenjena leta 1304) je bila leta 1862 porušena, od njene opreme so se žal ohranile zgolj orgle in monštranca. V naslednjih letih 1863 – 1866 je Luigi Madile po načrtih graškega inženirja J. Schöbla zgradili novo, neoromansko cerkev, ki stoji še danes. Cerkev so opremili z orglami mariborskega mojstra Brandla. Poslikala sta jo domači slikar Košak ter Markovič s Koroške. Oltar je delo kamnoseka Peyerja iz Maribora ter mizarja Irsika in kiparja Neuböcka iz Gradca.
Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004.
