Stavba je dobila ime po poštni postaji, ki jo je leta 1770, za časa vladavine Marije Terezije, zgradil prvi kranjski poštar Jurij Koderman, za njim je prešla v last podjetne družine Mayr. Stala je na imenitnem mestu, na vrhu Jelenovega klanca, ob vstopu v mestno jedro (Koroška cesta 2, pred vojno Mencingerjev trg 1). Popotnikom so nudili prenočišča in velike hleve, v katerih so čakali spočiti konji. Leta 1827 jo je Janez Nepomuk Mayr prelevil v gostilno, ki je postala ena najbolj znanih na Kranjskem. Porušili so jo v šestdesetih letih, pred gradnjo veleblagovnice Globus.
29. januarja 1863 je bil v prostorih kranjske gostilne Stara pošta ustanovni zbor Narodne čitalnice.
Gostilno je kot mladenič obiskal veliki hrvaški romanopisec August Šenoa. »Hiša Albertovih sorodnikov se je imenovala »Stara pošta«, v resnici pa je bila gostilna… Močno sem se nečemu začudil. Na Albertovem domu v Zagrebu nisi slišal drugega kot nemški, pri njegovem stricu pri Stari pošti pa niti ene nemške besedice, vse samo slovenski… Albertov stric je bil še krepak možak, a neka bolezen mu je razjedala zdravje. Nikoli pa ni pokazal svojega trpljenja, vedno se je rad šalil in se veselil. Njegova žena je čez dan malo govorila z nama in z gospodo; junaško je vodila gospodinjstvo, da je bilo veselje gledati…« (August Šenoa: Nagelj s pesnikovega groba, Ljubljana, 1965)
