Ena od poglavitnih značilnosti mest je, da se skozi čas prostorsko in družbeno razvijajo in spreminjajo. To seveda velja tudi za Novo mesto, ki je živ organizem z edinstvenimi prostorskimi in stavbnimi značilnostmi, odražajočimi identiteto in spomin prebivalcev. Do druge svetovne vojne je bilo Novo mesto manjše, gospodarsko nerazvito mesto, ki pa je imelo prepoznavno kulturno identiteto, prvi narodni dom na Slovenskem in eno prvih slovenskih gimnazij, ki so jo obiskovali dijaki od blizu in daleč. Po drugi svetovni vojni, še zlasti od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje, pa je Novo mesto doživljalo velik gospodarski razvoj. Okoli mesta so zrasle številne tovarne, med njimi pa nove stanovanjske soseske za delavce in njihove družine, ki so se v Novo mesto priseljevali tako iz okoliških vasi kot iz krajev po Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republik. Mesto je doživljalo tako hiter industrijski razvoj, da je kmalu pričelo primanjkovati ne samo stanovanj, temveč tudi trgovin in drugih storitev, ki so potrebne za nemoteno delovanje mesta. Razvoju ni sledila niti cestna infrastruktura, ki je še danes nezadostna. Novo mesto, ki se že več desetletij ponaša z naslovom enega gospodarsko najbolj cvetočih slovenskih mest, se pri tem bolj ali manj uspešno spopada z vsakodnevnimi tegobami hitrega razvoja in obenem vedno bolj tone v krizo prostorske in kulturne identitete.
Viri in literatura
Bandarin, Francesco in Ron van Oers. 2012. The Historic Urban Landscape: Managing heritage in an urban century. Chichester: Wiley ˗ Blackwell.
Golob, Tomaž. 2009. Brez odgovora na vprašanje, kakšno mesto si želimo: Odprt javni prostor v zgodovinskem jedru Novega mesta nekoč in danes. Park 13(1): 13-15.
Golob, Tomaž. 2009. Zgolj vzdevek? Novo mesto – mesto situl. Park 13(2): 13-14.
Golob, Tomaž. 2010. Kakšna je prihodnost novomeške trgovine: Kriza starih mestnih jeder. Park 13(5): 14-16.
Golob, Tomaž. 2013. Vloga zgodovinskega jedra v razvoju Novega mesta: Zakaj se še vedno izogibamo celoviti prenovi mestnega jedra? Rast: Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja 24(5-6: 50-59.
Golob, Tomaž. 2013. Prenova ali zgolj olepšanje starega mesta? IZZIV: Glasilo Društva Novo mesto 12(1): 1-2.
Golob, Tomaž. 2016. Upravljanje varovanih zgodovinskih mestnih območij v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jacobs, Jane. 2009. Umiranje in življenje velikih ameriških mest. Ljubljana: Studia humanitatis.
Konservatorski načrt za namen prenove Glavnega trga, Rozmanove ulice in kandijskega križišča v zgodovinskem jedru Novega mesta. 2014. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center, nosilec projekta: Tomaž Golob. Dostopno na: https://www.novomesto.si/prostorski-portal/12379/.
Koolhaas, Rem. 1999. Generično mesto. V: Mestomorfoze, ur. Igor Španjol, 5˗32. Ljubljana: *cf.
Kos, Drago. 2003. Postmoderno prostorsko planiranje? Teorija in praksa 40(4): 647˗657.
Mlinar, Zdravko. 1994. Individualizacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana: SAZU.
Potočnik Černe, Goran. 2013. Jean Baudrillard: Simulaker in simulacija/ Popoln zločin. Dostopno na: https://filozofskaposvetovalnica.wordpress.com/2013/03/14/jean-baudrillard-simulaker-in-simulacija-popoln-zlocin/.
