Prva hiša z desne strani na razglednici, je rojstna hiša Janeza Hausenbichlerja (1838–1896). Nadstropna stavba z baročno zasnovo je bila predelana v 19. stol. in 20. stoletju.
Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini. Po očetovi smrti se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt.
Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela v njegovi gostilni delovati prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. Pri Jožefu Bilgerju, oskrbniku graščine Novo Celje, se je seznanil s hmeljem in tudi sam posadil prvi nasad. Leta 1880 je bil med ustanovitelji hmeljarskega društva, dve leti kasneje pa je izdal knjižico Navod o hmeljariji, kjer je pozval savinjskega kmeta z besedami: »Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar …« Po pravici ga imenujemo »oče savinjskega hmeljarstva«. Spodbujal je sodobnejšo živinorejo, predvsem konjerejo. V Žalcu je ustanovil Dirkarsko društvo, ki je vsako leto prirejalo tekmo. Ob Savinji je zasadil vrbe, da bi spodbudil vrborejo in pletarstvo kot dodaten kmetov zaslužek. Ustanovil je tudi tamburaško društvo, za katerega je kupil tamburice, hkrati se je tudi sam učil igrati.
Da bi pripomogli k večjemu gospodarskemu razcvetu Savinjske doline, so žalski rodoljubi na pobudo Janeza Hausenbichlerja leta 1881 ustanovili narodni denarni zavod Savinjska posojilnica. Husenbichler si je prizadeval tudi, da danes poteka savinjska železnica, ki je bila zgrajena 1891, tik mimo žalskega trga. Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan in podpredsednik okrajnega celjskega zastopa. Več občin v Savinjski dolini ga je v znak spoštovanja razglasilo za častnega občana. Nenadna bolezen je prekinila njegovo plodno življenje. Ker je rad hodil v hribe, še posebej na Mrzlico, so tam leta 1899 tam v njegov spomin postavili Hausenbichlerjevo kočo.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.
