Ker je bila takratna cerkev premajhna, so žalski možje prosili za novo. Osebno poroštvo so v posebni izjavi za novo cerkev podpisali župnik Matija Koren in tržani Rudolf Senica, Josip Širca, Fran Roblek in Franc Nidorfer.
S postavitvijo cerkve naj bi se združila tudi regulacija trga. Podreti bi se morala župnišče in beneficiatna hiša, cerkev bi bila tako s pročeljem obrnjena proti trgu (glavni cesti), podrlo naj bi se tudi vso obzidje z edinim, še ohranjenim obrambnim stolpom, na njegovo mesto bi pozidali novo kaplanijo, na drugi strani cerkve pa novo župnišče. Kasneje je bil načrt malo spremenjen. Staro cerkev so, razen zvonika, v celoti podrli in na njenem mestu med letoma 1903 in 1906 postavili novo, neorenesančno cerkev. Zidavo je vodil Ferdinand Gologranc iz Celja. Na razglednici je poleg cerkve lepo viden taborni obrambni stolp z začetka 16. stoletja. Je enonadstropen, neometan ter iz prodnikov zidan stolp, ki stoji na jugovzhodni strani cerkve. Pokrit je s stožčasto streho. Na zunanjščini stolpa je več pravokotnih strelnih lin, vanj pa so zdaj vzidane tudi spominska plošča z dne 29. septembra 1964, ko je bil Žalec povzdignjen v mesto, plošča, ki so jo odkrili leta 1968, ob stoletnici II. slovenskega tabora, ki je bil v Žalcu, ter leta 2000 vzidana plošča, ko je minilo 10 let, kar se je teritorialna obramba Občine Žalec uprla ukazu JLA po razorožitvi. Leta 2004 je Društvo Savinjskih vinogradnikov ob obrambni stolp posadilo potomko najstarejše vinske trte iz Lenta. Krstili so jo za Nikolajo.
Na vzhodnem delu mesta Žalec stoji pokopališka cerkev sv. Kancijana. Prvič je bila omenjena leta 1545 kot podružnična cerkev žalske fare.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.
