Slikar Cesare Dell’Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, portretist in dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih.
Starša Andrea Dell’Acqua iz Kopra in Caterina Lengo iz Trsta sta se poročila 10. januarja 1808. Oče je bil sodnik, zaposlen najprej na kazenskem oddelku sodišča v Kopru in od leta 1809 na sodišču v Piranu. Očetova prezaposlitev je botrovala preselitvi družine v Piran, kjer so živeli do očetove smrti leta 1826. Cesare je bil najmlajši izmed petih otrok. V krstno knjigo, ki jo hranijo v kapiteljskem arhivu cerkve sv. Jurija v Piranu, je vpisan pod imenom Cesare Felix Georges Dell’Acqua. Njegova rojstna hiša v Piranu se danes nahaja na Vidalijevi ulici 11 (tedaj Via Delfin). Po očetovi smrti se je mati z otroci preselila najprej v Koper in leta 1833 v Trst. Po šolanju v Kopru in Trstu se je moral Cesare takoj zaposliti, čeprav ga je veselilo likovno ustvarjanje. Zanj se je zavzel beneški kipar Pietro Zandomeneghi (1806-1866), mu svetoval študij slikarstva in skupaj s tržaškim zgodovinarjem Pietrom Kandlerjem (1804-1872) dosegel, da je Cesare dobil občinsko štipendijo. Ta mu je omogočila odhod v Benetke, kjer je od leta 1842 do 1847 študiral na Akademiji lepih umetnosti (Academia delle Belle Arti). Septembra 1844 je bil med izbranimi slikarji, ki so ovekovečili obisk cesarja Ferdinanda I v Trstu. Avstrijski Lloyd je leta 1945 izdal album s šestnajstimi litografijami o dogodku; avtor devetih je Dell’Acqua. Po študiju je krajši čas potoval po evropskih prestolnicah umetnosti (Dunaj, München, Pariz itd.). Leta 1848 se je preselil v Bruselj, kamor se je že prej preselil tudi njegov brat Eugenio. Tu ga je znani belgijski slikar Louis Gallait povabil v svoj atelje za pomočnika, kjer se je pod njegovim mentorstvom izpopolnjeval v slikanju zgodovinskih motivov. Leta 1855 se je poročil s Caroline van der Elst, s katero sta imela dve hčerki, Eve, kasneje priznano glasbenico in skladateljico, in Aline.
V Bruslju je doživel uspeh in slavo, ohranil pa je tudi tesne stike z domovino, še posebej z mestom Trst. Za naročnike iz Trsta je ustvaril več pomembnih velikih platen. V tržaški grški pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja (Chiesa di San Nicolò dei Greci) visita dve sliki z evangelijskimi prizori: San Giovanni Battista predica nel deserto, 1852 (Sveti Janez Krstnik pridiga v puščavi) in Cristo chiama a sé i fanciulli, 1854 (Kristus kliče k sebi otroke), ki ju je naročila grška pravoslavna skupnost. V Muzeju Revoltella sta poleg drugih slik Dell’Acque tudi platni, nastali v letih 1855 in 1856 za barona Pasquala Revoltello. Prikazujeta zgodovinska prizora Trsta pod avstrijsko vladavino: La proclamazione del portofranco di Trieste nel 1719 (Razglasitev Trsta za svobodno pristanišče leta 1719) in La dedizione di Trieste all’Austria nel 1382 (Predanost Trsta Avstriji leta 1382). Med leti 1857 in 1867 je za grad Miramar nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburško-Lotarinškega (1832-1867) ustvaril ciklus sedmih alegoričnih slik. Grad, ki stoji na polotočku pri kraju Grignano/Grljan, je danes muzej, slike Cesara Dell’Acque so razstavljene v zgodovinski dvorani (glej spletno povezavo Quadri nel Castello di Miramare, navedeno v literaturi). Za salo tržaške občinske palače (Palazzo del Municipio) je med letoma 1875 in 1877 naslikal alegoričen prikaz trgovskega razcveta Trsta z naslovom Prosperità commerciale di Trieste (Trgovski razcvet Trsta).
V drugi polovici 19. stoletja se je vse bolj uveljavljal tudi kot slikar dekorativnih kompozicij. Ustvaril je izjemne dekorativne cikluse za palače ali vile pomembnih posameznikov in družin, npr. šest platen za vilo tržaškega meščana Leopolda Vianella, za grad grofa iz Flandrije (Château des Amerois), za mnoge družine v Bruslju (Errera, Van Wambecke, Van der Elst …) in Antwerpnu. Ohranjena so platna iz palače Errera in vile Vianello, ki so vsa v zasebnih zbirkah v Italiji.
Bil je soustanovitelj belgijskega društva akvarelistov (Société belge des aquarellistes, 1856) in redno sodeloval na letnih razstavah. V tehniki akvarela je upodabljal predvsem prizore iz vsakdanjega življenja. Na mnogih je narisal ljudi, kijih je srečeval v Trstu, iz različnih kulturnih okolij v njihovih značilnih oblačilih, tudi slovenske kmečke žene iz okolice Trsta. Enega izmed takih akvarelov Contadina dei dintorni di Trieste e donna dalmata, 1887 (Kmetica iz okolice Trsta in Dalmatinka) hrani bruseljski muzej (Musées royaux des Beaux-Arts de Belgique). Večina njegovih akvarelov se je porazgubila, nekateri so morda tudi v privatnih zbirkah in še neodkriti oziroma niso dokumentirani.
Slikal je predvsem v Italiji in Belgiji. Leta 1856 je bil imenovan za člana Akademije v Benetkah. Mednarodno je postal prepoznaven leta 1873, ko je sodeloval na svetovni razstavi na Dunaju. Tako kot druge znane umetnike tistega časa ga je Galerija Ufizzi iz Firenc zaprosila za avtoportret. Razstavljal je v mnogih evropskih državah, v Združenih državah Amerike in v Avstraliji.
Umrl je leta 1905 v Bruslju, kjer je tudi pokopan. Njegova dela razstavljajo galerije in muzeji v številnih italijanskih in belgijskih mestih, v Amsterdamu, Londonu in Atenah. Veliko jih je tudi v privatnih zbirkah po vsem svetu. Na območju današnje Slovenije hrani Pokrajinski muzej Koper portret njegove sestre Virginie iz leta 1876, ki ga je narisal kot dar nečaku Carlu Combiju. Od leta 2015 je eno izmed slikarjevih platen Insegnamento materno (Materino poučevanje) tudi v Tartinijevi hiši v Piranu, kjer je sedež Skupnosti Italijanov Piran. Sliko, olje na platnu, 120 x 85 cm, jim je podaril Gianfranco Pertoldi, Tržačan po rodu, ki živi v Bruslju. Leta 1898 jo je Dell’Acqua predstavil v Bruslju na razstavi Društva lepih umetnosti (Salon de la Société des beaux arts).
V piranski enoti Pokrajinskega arhiva Koper (piranskem arhivu) hranijo originalno pismo, ki ga je Cesare Dell’Acqua 20. julija 1896 iz Bruslja poslal v Piran, se v njem opravičil za odsotnost in izrazil veselje ob odkritju spomenika Giuseppeju Tartiniju. Mestu Piran je tedaj podaril sliko Donna in costume orientale che gioca con due scimmiette (Dama v orientalskem kostumu, ki se igra z dvema opicama), vendar že dolgo ni znano, kje se ta slika nahaja.
Ksenija Petaros Kmetec
Mestna knjižnica Piran / Biblioteca civica Pirano
Literatura:
Cesare Dell’Acqua : contributi e aggiornamenti nel 190.mo anniversario della nascita del pittore / a cura di Franco Firmiani e Flavio Tossi. Pirano. Società di studi storici e geografici, 2011. (Acta Historica Adriatica ; 5).
Cesare Dell’Acqua, 1821-1905 : grafične študije in akvarelne risbe = studi grafici e disegni acquerellati, Galerija Herman Pečarič, Piran-Pirano, 7. 10.-18. 10. 2011. Piran. Obalne galerije, 2011.
Cesare Dell’Acqua, (citirano 10. 9. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.istrianet.org/istria/illustri/dell’acqua/index.htm
Dipinti nel Castello di Miramare, (citirano 10. 9. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.istrianet.org/istria/illustri/dell’acqua/works/index.htm
Firmiani, Franco. La casa natale di Cesare Dell’Acqua ritrovata a Pirano. [Trieste], 2002. Str. 185-190. P. o.: Archeografo triestino ; serie 4, 2002, vol. 62, (110 della Raccolta).
Firmiani, Franco, Flavio Tossi. Il pittore Cesare Dell’Acqua (1821-1905) fra Trieste e Bruxelles. Trieste. B & MM Fachin, 1992.
Tossi, Flavio: Cesare Dell’Acqua : 1821-1905 : catalogo generale 2021. – Trieste. Mosetti, 2021
