Črtomirova ulica oz. uličica na mestnem obrobju (ob Cesti na Ostrožno) se imenuje po Prešernovem tragičnem literarnem junaku. Večina se verjetno še spominja verza iz epske pesnitve Krst pri Savici: »Gnijo po polji v bojih pokončani trum srčni vojvodi in njih vojščaki, sam Črtomir se z majhnim tropom brani«. Črtomir, vodja poganskih alpskih Slovanov, predhodnikov današnjih Slovencev, se v njej pojavlja kot tragični junak, ki se bojuje zoper nasilno pokristjanjevanje v 8. stoletju.
Ime tega izmišljenega zgodovinskega junaka je sestavljeno iz besed »črt« in »mir«. Janez Keber v knjigi Leksikon imen, izvor imen na Slovenskem, navaja, da je beseda »črt« služila za osnovo starinskima besedama »črteti« ali »črtiti« v pomenu »sovražiti«. Izraz »črt« je tudi predkrščansko ime za zlega duha – na primer »bati se črtov«. Črtomir je eno redkih imen, ki je samo slovensko; pri drugih slovanskih narodih namreč ime Črtomir ni izpričano kot osebno ime. Čeprav je literarnega izvora, nosi danes ime Črtomir nekaj več kot 200 Slovencev, v skrajšani obliki Črt pa okrog 150.
Črtomir ni edino ime, ki se pojavlja samo med Slovenci, oziroma je slovenskega izvora. Ob prihodu v alpski prostor so imeli naši predniki izključno svoja slovanska imena. V skupino teh imen sodijo: najstarejše izpričano slovensko ime Valuk ter imena karantanskih knezov Borut, Gorazd in Hotimir. Slovenska imena, ki jih nosijo Slovenci še danes, so prav tako Mojmir, Gojmir in Stanigoj. Ime slovenskega izvora nosi tudi marsikatera Slovenka, na primer še danes pogosto ime Mojca je bilo v listinah prvič izpričano že v 10. stoletju.
