Čeprav je Enciklopedija Slovenije Srečka Puncerja povsem prezrla, si dijaški organizator in Maistrov borec nedvomno zasluži prostor v spominu slovenskega naroda. Feliks Puncer, kot je bilo njegovo uradno krstno ime, se je rodil 6. maja 1895 očetu Matiji in materi Heleni v Sv. Petru (Loka) pri Zidanem Mostu. V Loki pri Zidanem Mostu je začel obiskovati šolo, vendar le do 3. razreda (do leta 1904), nato pa so se starši preselili v Braslovče, kjer so imeli hišo. Po končani petrazredni ljudski šoli v Braslovčah se je v šolskem letu 1909/1910 vpisal na utrakvistično (slovensko-nemško) nižjo gimnazijo v Celju. V šolskem letu 1913/1914 je šolanje nadaljeval na takratni nemški višji gimnaziji in novembra 1916 maturiral.
Že pred izbruhom prve svetovne vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev. V času prve balkanske vojne je v Celju organiziral jugoslovansko dijaško organizacijo (Jugoslovanski ferialni savez) in vodil lokalno narodno radikalno dijaštvo. Vodil in urejal je tudi dijaške leposlovne in znanstvene vaje Savinja, ki jih je pod mentorstvom Rudolfa Maistra spomladi 1914 izdajalo dijaško literarno društvo Kondor. Zaradi izrazite slovenske in slovanske usmerjenosti so ga kmalu po maturi vpoklicali k vojakom in ko se je po končani svetovni moriji 31. oktobra 1918 vrnil v Celje, se je takoj odzval pozivu novih oblasti ter se priključil Malgajevim borcem, ki so odšli na Koroško. Med drugim je kot Maistrov borec v Velikovcu urejal tednik Jugoslovanski Korotan.
Njegovo življenje se je končalo tragično, saj so ga 29. aprila 1919 pri Vovbrah ustrelili »hajmadinstovci«. Septembra 1919 so Puncerjeve posmrtne ostanke prepeljali v Braslovče, kjer so ga na domačem pokopališču z vsemi častmi pokopali.
Nanj spominja ulica na Jožefovem hribu v Celju.
