skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Anton plemeniti Valenčič, general, Ilirska Bistrica 1796 - Gradec 1892

Družina Valenčič iz Ilirske Bistrice je bila cenjena in spoštovana družina imeli so kar štirinajst otrok. Gospodar Anton Valenčič Gregurc je bil skrben in podjeten človek. Živeli so v Bistrici na Nabreškem kraju. Pridobil si je poštno koncesijo s tem tudi naslov »Post Meister«. Poštno dejavnost je sprva namenil sinu Antonu 1796 -1892, ki pa se je odločil za šolanje. V poštno dejavnost, je usmeril sina Janeza, ki je poštno dejavnost močno razširil. Sezidal je veliko poslopje z gostiš ...

Preberi več

Družina Valenčič iz Ilirske Bistrice je bila cenjena in spoštovana družina imeli so kar štirinajst otrok. Gospodar Anton Valenčič Gregurc je bil skrben in podjeten človek. Živeli so v Bistrici na Nabreškem kraju. Pridobil si je poštno koncesijo s tem tudi naslov »Post Meister«. Poštno dejavnost je sprva namenil sinu Antonu 1796 -1892, ki pa se je odločil za šolanje. V poštno dejavnost, je usmeril sina Janeza, ki je poštno dejavnost močno razširil. Sezidal je veliko poslopje z gostiščem, sobami za tujce, hleve za konje za prevoz pošte in blaga. Na lastnika spominjajo njegove inicialke »JV« vklesane, na vhodnem portalu mogočne stavbe. Leta 1838 je v hlevih imel že 38 konj. Družinska grobnica Valenčičevih ob cerkvi sv. Petra v Trnovem, daje tudi vtis pomembne družine.

Sina Antona Valenčiča so poslali v najbližjo šolo, ki je tedaj bila v Ribnici na Dolenjskem. Anton se je izkazal kot odličen učenec in bil skupaj s Francetom Prešernom vpisan v »zlato knjigo odličnjakov« te šole. Zaposlitev za pisarja na gradu Prem, ambicioznemu mladeniču gotovo ni odgovarjala. Ob obisku slikovito opremljenih huzarjev, ki so se za krajši čas ustavili v Postojni, vračajoč se iz vojnih aktivnosti v Italiji, se je navdušil za vojaško službo in kar z njimi odpotoval na Madžarsko. Sledila so njegova vojaška leta, boji v Bosni, poroka z domačinko Anno (1809-1895), rojstvo sina Alfreda (1832-1892), ki je nadaljeval družinsko vojaško tradicijo in dosegel celo čin feld maršala. Žal je zbolel in umrl isti mesec kot oče. Tudi on je pokopan v družinski grobnici v avstrijskem Gradcu. Pred smrtjo je postal poveljnik orožnikov na Kranjskem in reorganiziral dejavnost. Na mojo prošnjo je dr. Hannes Landbauer iz knjižnice v Gradcu poiskal njihovo družinsko grobnico na Graškem pokopališču sv. Petra in nam posredoval predstavljeno fotografijo. Zahvaljen!

Dr. Hannes Landbauer strokovni sodelavec »Štajerske pokrajinske knjižnice v Gradcu« nas je obiskal v Ilirski Bistrici leta 1995. Skupaj s prijateljem dr. Andreasom Seifertom iz Baumbachovega muzeja v Meiningenu smo obiskali vrh Velikega Snežnika in premlevali, kako je nastala prekrasna epska pripoved o Zlatorogu. Žal je za obisk prve, Baumbachove »snežniške koče« na Gašparjevem hribu zmanjkalo časa. Veseli pa smo bili, da nam je poslal fotografijo družinske grobnice Antona pl. Valenčiča v Gradcu.      Vč/452

 

Slika

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Avtor originalnega gradiva

dr. Hannes Landbauer, Gradec, Au

Čas, ki ga prikazuje slika

1796 - 1892

Obdobje nastanka slike

Do 1. svetovne vojne

Osebe na fotografiji

ni oseb

Ključne besede

Anton Valenčič, Hannes Landbauer

Datum objave

15.01.2020 17:56

Zadnja sprememba

16.01.2020 08:26

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam