Po Vilharjevi smrti je koprska knjižnica njegov spomin ohranjala s publikacijami, razstavami in srečanji. Leta 1979 so ob odprtju prenovljene stavbe odkrili njegov doprsni kip, maja 2025 pa so njegovo dediščino predstavili na domoznanskem večeru.
Po smrti Srečka Vilharja leta 1976 so njegovi nekdanji sodelavci, bibliotekarji in predstavniki kulturnega življenja Primorske še izraziteje poudarjali pomen njegovega dolgoletnega dela. Vilhar ni zapustil le obsežne publicistične in zgodovinopisne zapuščine, temveč tudi ustanovo, katere razvoj je pomembno sooblikoval.
Že 1. januarja 1975 sta se koprska Študijska in Ljudska knjižnica združili v Osrednjo knjižnico Koper. Po smrti Srečka Vilharja leta 1976 je knjižnični kolektiv na pobudo njegovih soborcev iz prekomorskih brigad in ob podpori tedanjih družbenopolitičnih organizacij sprejel pobudo za poimenovanje ustanove po nekdanjem ravnatelju. O nameravanem poimenovanju so Primorske novice poročale 7. oktobra 1977. Ob odprtju prenovljene knjižnice leta 1979 je ustanova nosila ime Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
Poseben mejnik je predstavljalo slovesno odprtje prenovljene knjižnice 26. novembra 1979, ko so v njeni avli odkrili bronasti doprsni kip Srečka Vilharja, delo koprskega kiparja Jožeta Pohlena. Kip je odkril dr. France Hočevar, Vilharjev soborec iz prekomorskih brigad. O dogodku je naslednjega dne poročal Primorski dnevnik.
Leta 1979 je izšla tudi publikacija Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, ki jo je uredil Jože A. Hočevar. V njej so sodelavci, prijatelji in raziskovalci predstavili Vilharjevo življenjsko pot, politično delovanje, publicistiko ter prispevek k bibliotekarstvu. Publikacija je prinesla tudi zgodovinski pregled knjižnice od njenih začetkov do sedemdesetih let 20. stoletja.
Spomin nanj so v knjižnici ohranjali s poznejšimi strokovnimi in kulturnimi srečanji. Ob 80. obletnici njegovega rojstva leta 1987 je v knjižnični čitalnici potekala okrogla miza o njegovem življenju in delu, pripravljena pa je bila tudi spominska razstava. Obe pobudi sta prispevali k ohranjanju pričevanj sodelavcev in sodobnikov, ki danes predstavljajo dragocen zgodovinski vir.
Domoznanski večer 8. maja 2025 je nadaljeval to izročilo. Skoraj pet desetletij po Vilharjevi smrti so se v knjižnici ponovno srečali njegovi nekdanji sodelavci, poznavalci njegovega dela, družinski člani in obiskovalci, ki jih zanimata zgodovina Kopra in razvoj primorskega knjižničarstva.
Srečanje je potekalo ob 50-letnici ustanovitve koprskega Domoznanskega oddelka, katerega razvoj je tesno povezan z Vilharjevimi prizadevanji za zbiranje in raziskovanje zgodovinskega knjižnega gradiva ter ohranjanje kulturnega spomina Primorske in Istre.
Vilharjevo ime danes ostaja povezano z ustanovo, ki združuje bogate zgodovinske zbirke in sodobne knjižnične storitve. Njegova prizadevanja za širjenje dostopnosti znanja, medkulturno sodelovanje in varovanje dokumentarne dediščine se odražajo tudi v današnjem delovanju knjižnice.
Večplastni lik Srečka Vilharja je zato mogoče razumeti tudi skozi zgodovino knjižnice, ki nosi njegovo ime. Njegovo življenjsko delo ostaja pomemben del kulturnega spomina Kopra in slovenske Istre, sodobna knjižnica pa predstavlja živo nadaljevanje njegovega bibliotekarskega poslanstva.


