Leta 2025 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla znanstvena monografija Dravčani: zgodovina Dravcev in njenih prebivalcev dr. Janje Hojnik. S knjigo, ki obsega 1170 strani in vključuje več kot 1150 arhivskih in družinskih fotografij ter številna družinska drevesa, se je avtorica, pravnica, univerzitetna profesorica in raziskovalka, poklonila svojemu rodnemu kraju Dravci, haloški vasici ob desnem bregu reke Drave v Občini Videm.
Arheološke najdbe pričajo, da je bilo območje današnje vasi poseljeno že v kameni in bakreni dobi ter v rimskem obdobju. Skozi zgodovino je bilo naselje del različnih državnih tvorb, velik del svoje zgodovine pa je bilo povezano z borlskim zemljiškim gospostvom. Prva znana pisna omemba vasi sega v leto 1542, ko je bila navedena v borlskem imenjskem zapisniku. Z zemljiško odvezo in odpravo podložništva v 19. stoletju so se začele spreminjati tudi povezave prebivalcev z nekdanjim gospostvom. Dravčani so se začeli bolj povezovati s Ptujem kot regionalnim središčem in z Gradcem, deželnim glavnim mestom Štajerske. Zaradi odmaknjenosti od mesta so morali prebivalci večinoma poskrbeti sami zase, saj se oblast za njihove potrebe ni posebej menila. Življenje v vasi so v veliki meri krojila moralna pravila katoliške cerkve. Prebivalce sta močno zaznamovali tako prva kot druga svetovna vojna.
Avtorica se je raziskovanja zgodovine Dravcev lotila brez velikopoteznih načrtov. Sprva je želela pripraviti zgolj krajšo brošuro, ki bi jo razdelila med vaščane, vendar jo je tematika tako pritegnila, da je začetna radovednost prerastla v obsežen in za poznavanje lokalne zgodovine izredno pomemben raziskovalni projekt, ki se je sklenil z izdajo znanstvene monografije. Raziskovalno delo je obsegalo pregled matičnih knjig, arhivskih dokumentov, zemljiških knjig, sodnih spisov, šolske dokumentacije, župnijskih kronik, starega časopisja in zgodovinske literature ter posvetovanja s strokovnjaki z različnih področij zgodovine (vojaške, šolske, cerkvene …). Pomemben del raziskovanja je bilo tudi terensko delo, v okviru katerega je avtorica opravila številne pogovore z vaščani in zbirala stare fotografije.

Monografija ponuja vpogled v življenje haloške vasi od 16. stoletja dalje in tako zajema skoraj pet stoletij njene zgodovine. Predstavlja družbeno, gospodarsko, versko in kulturno življenje Dravcev ter širšega območja Haloz, povezanega z vasjo. Obenem razkriva usode posameznih dravskih družin in njihovih članov v različnih časovnih obdobjih in pravnozgodovinskih okoliščinah.
Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi, splošni del z naslovom Dravci in Dravčani skozi čas prinaša podatke o geografski legi in upravni umestitvi vasi ter njenem demografskem razvoju, o verskem življenju in običajih prebivalcev, javnem šolstvu, delovanju policije in pravosodja, socialnem skrbstvu, javnem zdravju ter javni infrastrukturi. Obravnava tudi odnose med spoloma, gospodarjenje in gospodarske razmere v lokalni skupnosti skozi čas. Drugi, osrednji del knjige predstavlja dravske družine po hišah, začenši z letom 1700, ter jih dopolnjuje z družinskimi drevesi. Tretji del z naslovom Status animarum prinaša popis Dravčanov po družinah. Gre za dragocene rodoslovne podatke, ki so lahko v pomoč pri nadaljnjem raziskovanju zgodovine vasi in njenih prebivalcev.
Avtorica pojasnjuje, da so v knjigi popisani vsi, za katere je bilo v različnih arhivskih virih mogoče najti podatke, da so prebivali v vasi. Pri tem poudarja, da njen namen ni bil predstaviti znamenitih Dravčanov, saj ne verjame v koncept znanih družin. Pri raziskovanju so bile zanjo vse družine enakovredne. Takole je zapisala: »Zame so namreč znameniti vsi ali pa nobeden. Menim, da poklicev ni mogoče primerjati med seboj – še manj jih je mogoče ‘rangirati’. Ali je bolj znamenit ravnatelj šole, župan, babica, ki pomaga pri porodih, ali mojster, ki iz blata izdela hišo za mlado družino, ki je pogorela?«
Kot smo že omenili, je avtorica opravila številne intervjuje z vaščani in od njih pridobila veliko starih fotografij, ki jih je vključila v svojo monografijo. Del tega dragocenega slikovnega gradiva je zaupala tudi Domoznanskemu oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za objavo na spletnem portalu Kamra. Na njem slovenske splošne knjižnice predstavljamo zgodbe in digitalizirane vsebine s področja domoznanstva in lokalne kulturne dediščine. V tej digitalni zbirki objavljamo štiriinpetdeset fotografij Dravčanov, ki časovno segajo v prvo polovico in sredino 20. stoletja. Najdete jih tudi v Albumu Slovenije, posebnem razdelku portala Kamra, namenjenem zbiranju digitalnih kopij fotografij, pisem in dokumentov iz osebnih in družinskih zbirk prebivalcev Slovenije, zamejcev in izseljencev. Ti osebni spomini pomagajo sestavljati širšo podobo vsakdanjega življenja, običajev ter kulturnega in gospodarskega razvoja Slovencev v 20. stoletju.























































