“Po gonji proti krznu in usnju so se pojavile težave s slovenskim trgom, ker so bili kupci prestrašeni in zavedeni. Vključil sem se v delovno skupino, ki smo jo organizirali na Obrtni zbornici in prišli do zaključka, da imamo opravka z ljudmi , ki ne vedo kaj delajo, niti tega ne vedo, da so samo orodje v rokah nekoga, ki z njimi manipulira. To se je pokazalo kasneje, v ozadju teh kozlarij so rušili IUV.
To se je dogajalo na slovenskem trgu, tako, da smo svoje izdelke prodajali večinoma v tujino, v Avstrijo in Nemčijo. Tako sem oktobra 2013 zaposlili še hči Tamaro. Septembra 2022 sem se upokojil in svoje posle prepustil hčeri Tamari. Sedaj hčeri pomagam, kot pomoč družinskega člana. Dejavnost se je spremenila toliko, da bo poudarek na izdelavi končnih izdelkov, torej več šivanja in manj strojenja. Pa kljub vsemu, usnjarstvu na Vrhniki je že trikrat grozil propad in v kritičnih in zaostrenih razmerah smo Jeršinoviči vedno znali potegniti prave poteze in preživeti.
Včasih se vprašam, kaj pomeni biti usnjar? Rekel bi, da gre za način življenja, za paleto raznih občutkov, ko iz surovih, umazanih, smrdljivih kož s postopki, pri katerih si moker, umazan, prašen, narediš izdelek, ki je po izgledu, oprijemu in ugodnemu občutku, nekaj zelo zaželenega. Ki, če ga imaš v lasti, pri nekaterih ljudeh, ki tega nimajo, izzove zavist. Lahko rečem, da živim in sem živel v času, ko smo Vrhničani na področju izdelave svinjskih kož dokazali tisto stopnjo tehnološkega znanja in organizacijskih sposobnosti, da smo naše izdelke znali plasirati do največjih imen svetovne mode, kot so Gucci, Comest, Rizzi, Gabrielli, Dior, Farragamo … Pač, z vso gotovostjo si upam trditi, da smo bili na področju izdelave svinjskih kož absolutna svetovna velesila.
Ko sem, že po stečaju IUV, še nekajkrat obiskal usnjarski sejem v Bologni, sem se večkrat vprašal, kdo bo nasledil IUV? Odgovor je: po dizajnu so sledilci, po sami kvaliteti izdelave, pa niso niti blizu! Sprašujem se tudi, kakšna je perspektiva usnjarsko-predelovalne industrije v Evropi? Bojim se, da celo slabša, kot si upam verjeti. Kar se pa tiče znanja o usnju, kot ga ima povprečna populacija ljudi, lahko rečem, da je ta na izredno nizkem nivoju. Večina sploh ne zna ločiti usnja kot materiala od umetnih, sintetičnih materialov. Vendar po vsakem globokem padcu sledi nov zagon. Upanje umira zadnje …
Ob tej priliki bi se rad zahvalil moji konkurenci, kolegom obrtnikom, usnjarjem, da so držali dovolj visok nivo kvalitete dela, da se nisem polenil in pa bivšim sodelavcem v IUV za uspešno in plodno sodelovanje. Prav tako bi se rad zahvalil vsem svojim učiteljem in mentorjem. Hvala tudi organizatorju tega srečanja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika ter sodelujočima: Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in Tehniškemu muzeju Slovenije. Vam, ki skrbite, da se ta usnjarska znanja in delovni uspehi in ta kulturna in etnološka dediščina ne bo pozabila: HVALA VAM IN SREČNO ŠE NAPREJ.”
Ignac Jeršinovič, 23. september 2023
