20. julija je minilo 105 let od rojstva Viktorja Berka, enega najpomembnejših celjskih fotografov in izjemnega mojstra črno-bele fotografije. S svojim obsežnim fotografskim opusom je prihodnjim rodovom zapustil neprecenljivo vizualno pričevanje o kulturnem, umetniškem in družbenem življenju Celja v drugi polovici 20. stoletja.
Viktor Berk se je rodil na Teharjah pri Celju. Osnovno šolo je obiskoval v Štorah, meščansko in obrtno šolo pa v Celju. Fotografije se je izučil v letih pred drugo svetovno vojno pri znamenitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu, enem najvidnejših slovenskih fotografskih mojstrov. Po zaključeni učni dobi je pomočniški izpit opravil v Ljubljani pri mojstru fotografije Jožetu Pogačniku.
Leta 1941 se je vrnil v Celje in se zaposlil pri fotografu Perisichu. Po drugi svetovni vojni je delal v Foto Partizanu, nato pa med letoma 1948 in 1954 v ljubljanskem Fotoliku. Večino svoje poklicne poti je ustvarjal v Celju, krajša obdobja pa tudi v Ljubljani in Žalcu.
Leta 1951 je opravil mojstrski izpit za fotografa, leta 1968 pa se je strokovno izpopolnil še na področju fototehnike Linhof v Münchnu. Pomemben mejnik v njegovem ustvarjalnem razvoju je bilo leto 1962, ko ga je Moderna galerija v Ljubljani povabila k sodelovanju kot fotodokumentarista umetniških eksponatov. Delo z umetninami je še poglobilo njegov občutek za likovno govorico, kompozicijo in estetsko moč fotografije.
Po vrnitvi v Celje se je skoraj v celoti posvetil dokumentiranju kulturnega in umetniškega dogajanja. Vrsto let je bil zaposlen na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, pozneje pa vse do upokojitve leta 1984 v Pokrajinskem muzeju Celje.
Viktor Berk velja za enega najvidnejših naslednikov svojega učitelja Josipa Pelikana. Njegov izjemni fotografski opus obsega več tisoč posnetkov, ki jih danes hranijo številne celjske kulturne ustanove. Posebno mesto zavzemajo fotografije gledaliških predstav Slovenskega ljudskega gledališča Celje – ohranil je kar 237 premierskih uprizoritev –, izjemno dragoceni pa so tudi njegovi posnetki muzejskih predmetov, arhitekture, kulturnih prireditev ter številnih ustvarjalcev, ki so zaznamovali življenje mesta.
Njegove fotografije niso le dokument časa, temveč tudi umetniška dela z izrazitim občutkom za svetlobo, kompozicijo in pripovednost. Zato predstavljajo neprecenljiv del kulturnega spomina Celja in pomemben vir za raziskovanje njegove zgodovine.
Pomemben del Berkove fotografske zapuščine danes hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Gradivo je trenutno v postopku strokovne obdelave, ki vključuje popisovanje, urejanje in digitalizacijo. S tem bo ta dragocena zbirka postopoma postala dostopnejša raziskovalcem in širši javnosti ter bo tudi v digitalni obliki ohranjena za prihodnje rodove.
Za življenjsko delo na področju fotografije je leta 2003 prejel srebrni celjski grb, eno najvišjih priznanj Mestne občine Celje.
Ob 105. obletnici njegovega rojstva se z izbranimi fotografijami spominjamo človeka, ki je skozi objektiv desetletja občutljivo in predano beležil življenje svojega mesta. Njegov opus ostaja trajen dokument kulturne dediščine Celja in pomemben del slovenske fotografske zgodovine, njegovo delo pa še danes navdihuje raziskovalce, fotografe in vse, ki jih zanima bogata zgodovina Celja.
